Podpora ustanovitvi Gorenjske pokrajine
Mestni svetniki so se na 23. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Kranj opredelili tudi do osnutkov pokrajinske zakonodaje v Sloveniji. S sprejetjem sklepov so potrdili, da Mestna občina Kranj soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino, se strinja tudi s takim poimenovanjem pokrajine ter s tem, da bi bil njen sedež v Kranju. Ob tem pa so predlagali nekaj sprememb in dopolnitev pokrajinske zakonodaje.
Vzpostavitev pokrajin, druge ravni lokalne samouprave, Slovenija nujno potrebuje predvsem zaradi čedalje večje centralizacije in z vidika razvojnih potreb ter bolj učinkovitega izvajanja gospodarskih, kulturnih in upravnih funkcij. Optimalna regionalizacija prinaša bolj racionalno organiziranost sistema javne uprave na regionalni ravni, splošno optimalno dostopnost do pokrajinskih (javnih) služb in vsebinsko usklajeno umestitev pokrajin v hierarhijo teritorialnih členitev.
Tako so poudarili v Državnem svetu RS, kjer so lani ustanovili Strokovno skupino DS RS za pripravo pokrajinske zakonodaje. Ta z osnutki pokrajinske zakonodaje predlaga teritorialne členitve Republike Slovenije na pokrajine, ureditev pravnega statusa pokrajine, področja nalog, organizacijo, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja, statut in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela. To bodo opredeljevali zlasti trije zakoni, in sicer Zakon o ustanovitvi pokrajin (ZUPok), Zakon o pokrajinah (ZPok) in Zakon o financiranju pokrajin (ZFPok).
Mnenje lokalnega okolja bo štelo
Pri oblikovanju pokrajinske zakonodaje je, kakor so poudarili v strokovni komisiji, nujno prisluhniti pobudam lokalnega okolja, da se pokrajine ustanovi v skladu z interesi občin in njihovih prebivalcev. Zato je DS pozval občinske svete, da se opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. Vse prispele predloge in mnenja občinskih svetov bo nato strokovna skupina proučila in se do njih opredelila ter na njihovi podlagi pripravila predlog pokrajinske zakonodaje.
Mestna občina Kranj naklonjena rešitvam
S sprejetjem sklepov na 23. redni seji je Mestna občina Kranj potrdila, da soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino ter da soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina in s tem, da bi bil sedež pokrajine v Kranju. Ob tem so se svetniki strinjali, da so osnutki zakonov dobra osnova za dosego želenih ciljev, ob tem pa predlagali še nekaj sprememb in dopolnitev pokrajinske zakonodaje oziroma osnutkov Zakona o ustanovitvi pokrajin, Zakona o pokrajinah ter Zakona o financiranju pokrajin. Svetniki so se tako zavzeli za bolj natančno opredelitev pristojnosti in nalog (občin, pokrajin, države) ter jasno razdelan načrt financiranja (kateri so izvorni prihodki občine, pokrajin oziroma države). Ob regionalizaciji so pozvali tudi k celoviti reformi lokalne samouprave.
Strinjali so se, da bi bilo treba obvezne naloge, ki najbolj obremenjujejo občinske proračune in ki jih je možno do nastanka regij učinkoviteje reševati v širšem okviru, prenesti na državno raven (npr. financiranje vzgoje in izobraževanja). Treba bi bilo tudi določiti jasen nabor nalog mestnih občin ter zagotoviti stabilne vire njihovega financiranja, ob tem pa sistemsko spodbujati medobčinsko sodelovanje skozi širjenje možnosti ustanavljanja medobčinskih skupnih služb. Podprli so tudi idejo o neposredni (referendumski) in participativni demokraciji, še zlasti mehanizma participatornega proračuna, s čimer se v procese soodločanja o skupnem dobrem v največji možni meri vključi lokalno prebivalstvo.
Predvidenih deset pokrajin
Za decentralizacijo je značilno, da država prenese naloge lokalnim skupnostim, da jih te opravljajo zanjo. V tem pogledu so torej nekakšna podaljšana roka državnih organov, vendar pa delujejo pri tem bolj samostojno kot državni organi. Pri tem je bistveno, da prebivalci lokalne skupnosti sami upravljajo z lastnimi zadevami, kar v praski pomeni sprejemanje odločitev, ki jih lahko prebivalci lokalne skupnosti sprejemajo neposredno ali prek organov lokalne samouprave. Bistvo lokalne demokracije je v tem, da imajo prebivalci lokalne skupnosti možnost, da sodelujejo pri odločitvah v lokalni skupnosti.
S težnjo po razvojno optimalni teritorialni členitvi in ustanovitvi čim bolj homogenih pokrajin strokovna skupina DS predlaga, da se Slovenija teritorialno členi na deset pokrajin s podelitvijo posebnega statusa Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Maribor, ki imata izkazano najvišjo stopnjo centralnosti in sta največji urbani središči v Sloveniji z več kot 100.000 prebivalci. Pokrajine bi bile: Pomurska, Štajerska brez MO Maribor, Savinjska, Koroško-šaleška, Zasavsko-posavska, Dolenjsko-belokranjska, Osrednjeslovenska brez MO Ljubljana, Gorenjska, Goriška in MO Maribor in MO Ljubljana. V Gorenjski pokrajini bi bile naslednje občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. To pomeni skupno 204.211 prebivalcev na površini 2144,6 km2.
Pokrajine morajo biti avtonomne tudi na področju financiranja. To pomeni, da imajo na voljo dovolj raznolikih finančnih virov, s katerimi lahko pokrivajo stroške, ki nastajajo ob zagotavljanju dogovorjenih javnih dobrin svojim prebivalcem (lastni davki, davčni viri, nedavčni prihodki, zadolževanje …). Na podlagi predloga Zakona o financiranju pokrajin je tako predvidena postopna prerazporeditev javnofinančnih sredstev med državo v sorazmerju s prenesenimi decentraliziranimi pristojnostmi. Omenjeni zakon ureja tudi področja nalog, ki jih bodo v časovnem obdobju od ustanovitve pokrajin do leta 2030 s področnimi zakoni prenesli v pristojnost pokrajin.
Celotno besedilo osnutkov pokrajinske zakonodaje je na voljo na tej povezavi.