Poklon bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju
Ob 94. obletnici smrti bazoviških junakov so se pri najstarejšem antifašističnem spomeniku v Evropi v Prešernovem gaju s polaganjem vencev in kulturnim programom poklonili spominu na štiri tržaške Slovence, ki so jih leta 1930 usmrtili v Bazovici. Goste in udeležence so pozdravili in nagovorili podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe, župan Občine Doberdob Peter Ferfoglia ter predsednik Društva TIGR Primorska Gorazd Humar.
Program spomina na bazoviške junake so v Prešernovem gaju kulturno obogatili Ženska vokalna skupina Adrija Barkovlje ter Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj, Pihalni orkester Mestne občine Kranj, dijaki Gimnazije Kranj in častna straža tabornikov Rodu Modri val ter skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in Gorice, Zveza tabornikov občine Kranj ter praporščaki.
Podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe je smrt štirih mladeničev – Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča – v Bazovici leta 1930 označil za eno prvih znamenj upora proti fašizmu, ki je v naslednjih letih skupaj z nacizmom postal temeljna sila evropske tiranije. Posebej se je zahvalil primorskim izseljencem, ki so že leto po usmrtitvi bazoviških junakov v Prešernovem gaju postavili prvi antifašistični spomenik v Evropi, ki nas že skoraj stoletje opominja na izjemen pogum in neomajno odločnost v boju za ohranitev slovenskega jezika, kulture in identitete. »Vsa ta leta je spomenik tudi naša vez s slovenskim zamejstvom,« je poudaril podžupan Janez Černe. Na današnji slovesnosti se je žrtvam z nagovorom poklonil tudi župan Občine Doberdob Peter Ferfoglia, ki je poudaril, kako je fašizem skušal zatreti voljo slovenskega naroda, jezik in kulturo: »Toda narod se ni uklonil. Ta spomenik je opomin, da se moči duha ne da zlomiti ne glede na moč orožja.« Predsednik Društva TIGR Primorska Gorazd Humar pa je poudaril vez med Slovenci v zamejstvu in matični domovini in se zahvalil Mestni občini Kranj, ki s to proslavo te vezi utrjuje.
»Fašistični režim je bil neusmiljen in je poskušal izbrisati vse, kar je bilo slovenskega. A slovenski narod se ni uklonil. Bazoviški junaki so bili znanilci tega upora. Že leta 1930 so prepoznali nevarnosti, ki so se zbirale nad Evropo. Še preden sta nacizem in fašizem pokazala svoj najhujši obraz,« je še povedal podžupan MOK Janez Černe in opomnil, da je zgodovina naša najbolj kruta učiteljica, ki nas uči, kako hitro lahko pademo v brezno nestrpnosti, sovraštva in nasilja. Vprašal se je, če danes zares živimo evropske vrednote, kot so mir, enakopravnost, solidarnost in spoštovanje človekovih pravic in zaključil: »Danes okrog nas divjajo vojne, teptajo se človekove pravice, umirajo otroci, uničujejo se mesta in vasi. Štirim mladim fantom se pred stotimi leti ni bilo težko postaviti na pravo stran. Tudi zaradi tega se jim danes s tega mesta miru in spokojnosti klanjam z vsem spoštovanjem.«
