Pregled izvedenih projektov Mestne občine Kranj v letu 2023

Leto 2023 se izteka. Prihaja čas ocenjevanja uresničenih ciljev in dosežkov. Kot vsako leto doslej je tudi letos župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec na srečanju z novinarji v Kovačnici – podjetniškem inkubatorju Kranj predstavil izplen leta skozi izvedene projekte in investicije.

Z današnjim dnem Mestna občina Kranj (MOK) odpira most čez Savo na Ljubljanski cesti za pešce in kolesarje. Prenova, ki je bila nujno potrebna, se je zavlekla zaradi avgustovskih poplav, tako da se bo končala predvidoma spomladi, ko bodo most odprli tudi za motoriziran promet. Ta čas bo MOK izkoristila tudi za sanacijo podvoza pri Iskri, s katero bo omogočila, da se bosta pod mostom lahko istočasno zapeljali dve tovorni vozili (vsako v svoji smeri), kar doslej ni bilo izvedljivo. Tako se bo razbremenil tudi promet.

Med najbolj udarnimi občinskimi mejniki v letu je zagotovo pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo javne komunalne infrastrukture v poslovni coni Hrastje in rekonstrukcijo ceste od naselja Hrastje do glavne ceste Šenčur–Kranj. Gre za največji razvojno-investicijski projekt občine v zadnjih desetletjih. S predvideno investicijo bo uredila tudi cestno omrežje s pločniki in kolesarskimi površinami. Vrednost celotne investicije znaša 15 milijonov evrov. MOK je zaprosila za sofinanciranje iz državnega proračuna iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 1,3 milijona evrov.

Investicije v šole in vrtce

Med investicijami na področju šolstva izstopa gradnja in opremljanje prizidka na OŠ Staneta Žagarja Kranj z novo telovadnico, šestimi nadzidanimi učilnicami, večnamenskim prostorom in zunanjim igriščem. Nove pridobitve so začeli uporabljati v tem šolskem letu. Vrednost investicije je 3,15 milijona evrov, naložbo v višini 1,44 milijona evrov sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, za nadzidavo učilnic pa v MOK pričakujejo tudi subvencijo Eko sklada predvidoma v višini 440.000 evrov. Obnovljeno telovadnico z novo streho bodo dobili na OŠ Franceta Prešerna Kranj. Investicija znaša približno 616.000 evrov, do 250.000 evrov bo MOK pridobila na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

MOK je v letu 2023 energetsko sanirala osem objektov, večinoma šolskih in vrtčevskih. Projekt je vreden okoli tri milijone evrov, dobro polovico sredstev prispeva zasebni partner, ostalo pa država s kohezijskimi sredstvi.

Nova stanovanja in parkirišča

MOK, ki je postala najbolj varna mestna občina v Sloveniji za leto 2022, si prizadeva, da bi v občini obdržala čim več prodornih in ambicioznih ljudi. To skuša doseči z ustvarjanjem razmer za udobno, varno, zdravo, skratka kakovostno življenje. Pri tem nudi podporo investitorjem pri gradnji novih stanovanj. Cilj župana Matjaža Rakovca je 1000 novih stanovanj na območju MOK v prihodnjih dveh do treh letih. Trenutno novogradnje rastejo v Stražišču, na Zlatem polju in na območju nekdanje mlekarne.

Na občini so tudi v letu 2023 utrjevali položaj Kranja v misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. MOK je zgradila prvo parkirišče P+R (parkiraj in prestopi) na Gorenjskem s 56 parkirnimi mesti, postajališčem KRsKOLESOM, prostoroma za popravilo koles in za počitek ter javnim straniščem. Vrednost gradbeno-obrtniških del je 800.000 evrov, z dobrimi 553 tisoč evri jo sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nova pridobitev so tudi parkirišča pri hidroelektrarni Standard ob Savski cesti, kjer je po novem prostor za 17 vozil. Nove kapacitete pa so na voljo tudi tistim, ki se v Kranj pripeljejo z avtodomi, in sicer na Partizanski cesti pred teniškimi igrišči, kjer imajo na voljo sedem novih parkirnih mest.

Trajnostna mobilnost in ozelenitve

V mestni promet je MOK letos uvedla električne avtobuse in postavila e-polnilnice zanje. Nadaljevala je tudi s predajo električnih vozil v uporabo javnim zavodom. V letu 2023 je dodala eno novo postajališče KRsKOLESOM, zdaj jih ima 30, ta pa nudijo skupno 77 električnih koles in 144 navadnih. Število izposoj je letos zrastlo na približno 70.000, sistem uporablja približno 1200 ljudi. Občina se ponaša z več kot 73 kilometrov kolesarskih površin, novih je letos za dobra dva kilometra.

Vse več je zelenih površin in novih zasaditev. »Ko sem nastopil prvi mandat, sem napovedal, da bomo v dveh zasadili 1000 dreves. Z letošnjo jesenjo smo to številko presegli. Torej smo cilj dosegli predčasno. Vendar to ne pomeni, da se bomo zdaj ustavili, nasprotno, zagnano bomo nadaljevali svojo trajnostno zgodbo,« je povedal župan Matjaž Rakovec ob zasaditvah na Šmarjetni gori in pri poslovni stavbi Elektra Gorenjska.

Nova zelena pridobitev je letos Park Slovenske himne, posvečen državni himni Zdravljici in narodni himni, zdaj himni Slovenske vojske Naprej zastava slave ter avtorjema njunih besedil Francetu Prešernu in Simonu Jenku. Ureditev parka je stala 129.700 evrov, arheološke raziskave dodatnih 19.500 evrov. Zabrneli so tudi stroji med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto. Na območju, ki je bilo zapuščeno več kot dvajset let, zdaj raste največji park v mestu, Bleiweisov park. Projekt je vreden 1,2 milijona evrov, sofinancirata pa ga država in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Prav tako je MOK prejela sredstva sofinanciranja iz mehanizma v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost za ureditev največjega naravnega bisera sredi mesta, kanjona Kokre, kjer bodo uredili poti v kanjonu na desnem bregu, povezave med kanjonom, rovi in mestnim jedrom ter območje pred vhodoma v rove.

Evropska destinacija odličnosti

Nova turistična pridobitev v Kranju je od letos Jenkova rezidenca v starem mestnem jedru, v kateri je nekoč bival Simon Jenko. Ta ohranja kulturno dediščino, hkrati pa poudarja trajnostne smernice bivanja. Za trajnostni razvoj v turizmu je Kranj letos prejel platinasti znak, najvišji v okviru zelene sheme slovenskega turizma. Info center SOS proteus, v katerem biologi Zavoda Jamski laboratorij Tular izobražujejo obiskovalce o človeški ribici in pomenu podzemnih voda, se je uvrstil med 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Kranj je skozi vse leto nosil naziv evropska destinacija odličnosti, ki mu ga je podelila Evropska komisija. Pojavil se je v svetovno znanih medijih, kot sta The Guardian in The Times, Evropska komisija je destinaciji omogočila tudi tridnevno predstavitev na največjem turističnem sejmu na svetu (ITB Berlin).

Pametno mesto in evropska sredstva

V MOK so že lani vzpostavili digitalno platformo za celotno občino. Trenutno so v drugi fazi implementacije projekta. Vzporedno razvijajo tudi sistem mestne kartice, ki bo predvidoma na voljo v prvem četrtletju 2024.

Vključili so se tudi v pilotni projekt UP-SCALE, pri katerem sodelujejo z Inštitutom Jožef Stefan, cilj pa je optimizacija javnega potniškega prometa na podlagi podatkov, pridobljenih iz opreme oz. senzorjev na avtobusih in razvoj aplikacije, ki bo uporabniku podala vse možne poti do želene lokacije, vključno z razdaljo, porabljenim časom za pot in izračunom ogljičnega odtisa.

Pametno mesto pa potrebuje tudi več ustreznega kadra. V tem letu se je tako uspešno razvijal program Bionika, ki je nastal na pobudo kranjskih visokotehnološki podjetij. Ta je zdaj tudi akreditiran kot študijski program s 16 predmeti, prvi bo razpisan predvidoma spomladi 2024.

Napredek je MOK zabeležila tudi v projektu za povečanje lokalne prehranske samooskrbe. V projekt skupnega naročanja živil prek digitaliziranega dinamičnega nabavnega sistema se je od začetka projekta (leta 2020) do danes vključilo 12 javnih zavodov. Delež lokalno pridelane hrane na jedilnikih šol in vrtcev se tako povečuje: v okviru javnega naročila je ta delež 44-, v okviru izločenih sklopov pa kar 80-odstoten.

Leto 2023 je bilo za MOK pomembno tudi z vidika zaključevanja projektov stare finančne perspektive – v kateri je MOK počrpala 12 milijonov evrov – in programiranja oziroma priprave projektov in njihovih vlog na prve razpise in pozive evropske kohezijske politike 2021–2027.

Mednarodno sodelovanje

Na področju mednarodnega sodelovanja je MOK pripravila dan mednarodnega povezovanja Kranja, ki bo postal stalnica. V okviru dogodka je gostila pobratena in prijateljska mesta ter organizirala konferenco Think Green, Go Sustainable (Misli zeleno, deluj trajnostno), ki so se je udeležili predstavniki enajstih držav.

Kranj sta obiskali delegaciji pobratenih mest iz ZDA (Colorado Springs) in Kitajske (Džangdžjakov), slednjim je obisk vrnila tudi delegacija MOK. Vodstvo občine je o dobrih praksah Kranja predavalo na konferencah v Barceloni, na Dunaju, v Amsterdamu, Novem Sadu in Muratpaşi, župan je odprl tudi razstavo kranjske avtorice v Pulju … Staro mestno jedro Kranja je gostilo ukrajinski dan, v Parku La Ciotat je madžarsko veleposlaništvo postavilo kip Prešernovega madžarskega sodobnika, MOK so obiskovali veleposlaniki različnih držav.

Predlogi v krajevnih skupnostih

Tretje leto zapored so občanke in občani vseh 26 krajevnih skupnosti imeli možnost predlagati projekte, za katere si želijo, da bi se izvedli znotraj njihove v okviru participativnega proračuna. Hkrati je MOK izvajala predloge občanov za participativni proračun 2023. Na voljo za investicije je bilo skupno do 24.000 evrov na posamezno skupnost. MOK je letos premierno izvedla dan krajevnih skupnosti. Te so se predstavile javnosti v starem mestnem jedru Kranja. Cilj je, da bi tovrstno povezovanje postalo tradicionalno.

Skupaj zmoremo več     

Peto leto zapored bo MOK v zadnjem mesecu leta izvedla dobrodelno akcijo na pobudo župana V Kranju dobro v srcu mislimo, namenjeno ljudem v stiski. Spomladi so kranjski taborniki ob podpori MOK izvedli 22. čistilno akcijo Očistimo Kranj – Kranj ni več usran, na kateri je več kot 6000 ljudi zbralo skoraj 15 ton odpadkov. Lansko akcijo, v kateri so prostovoljci odstranjevali invazivne rastline v Kranju, je MOK v sodelovanju z zavodom za varstvo narave in drugimi gorenjskimi občinami letos razširila na Očistimo Gorenjsko invazivk.

Pogled naprej

Na prioritetnem seznamu investicij za leto 2024 sta urejanje poslovne cone Hrastje in most pri nekdanji Planiki. Kako nujno potrebna je sanacija mosta, je potrdila avgustovska ujma, v kateri je visok vodotok deroče Save skupaj z naplavinami poškodoval betonski plašč kanalizacijske cevi. Za nov most MOK že ima gradbeno dovoljenje, potrebuje pa denarno pomoč države z naslova preprečevanja škode na javni infrastrukturi za čimprejšnjo realizacijo projekta. Le tako se bodo izognili odtekanju fekalne vode v Savo, kar se lahko zgodi že ob podobni situaciji, kot je bila ob zadnjih poplavah.

V prihajajočem letu se bo nadaljeval eden od večjih projektov, tj. novi dom starejših občanov na Zlatem polju. MOK je jeseni zaprosila za gradbeno dovoljenje za dom, ki bo sprejel 150 starostnikov. V skladu s pismom o nameri, podpisanim letošnjo pomlad, bo izgradnjo doma financiralo ministrstvo za solidarno prihodnost.

Pri šolskih investicijah MOK nadaljuje aktivnosti za dozidavo OŠ Helene Puhar Kranj (v teku je razpis za izbiro izvajalca del), obnovo prostorov objekta nekdanje trgovske šole, kjer bo v prihodnje prostore dobila podružnica OŠ Jakoba Aljaža Kranj, revitalizacijo vzgojno izobraževalnega območja na Trsteniku, rekonstrukcijo in dozidavo osnovne šole in vrtca Franceta Prešerna Kranj – PŠ Kokrica ter izgradnjo novih vrtcev Sonček in Čebelica … Na področju gradnje infrastrukture se Kranju v letu 2024 obeta začetek gradnje za prestavitev Pševske ceste, druga faza izgradnje komunalne infrastrukture v Lazah, gradnja odseka ceste med naseljema Breg ob Savi in Jamo, izgradnja nadhoda za pešce in kolesarje pri Tušu …

Med drugim MOK nadaljuje s postopkom sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta in po javni razgrnitvi v letošnjem poletju načrtuje prihodnjo pomlad še eno. Prav tako nadaljuje s pripravo drugih prostorskih aktov, med njimi so zeleni OPN, OPPN Zlato polje, OPPN staro mestno jedro, OPPN kanjon Kokre. Podnebno pogodbo v okviru misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest pa bo Evropski komisiji oddala spomladi 2024.

Matjaž Rakovec, župan MOK: »V prvem mandatu smo uresničili za 70 milijonov evrov projektov. Tudi v drugega smo štartali ambiciozno in zagnano. Zelo me veselijo ključni premiki v zvezi s poslovno cono Hrastje, kar bo odlična odskočna deska za razcvet gospodarstva. Delamo tudi pomembne korake pri investicijah v šole in vrtce, ki so bili neprimerno vzdrževani v zadnjih tridesetih letih. Uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, še vedno pa čakamo izplačila iz sredstev Evropske kohezijske politike 2014–2020. Kmalu bomo imeli prenovljen in varen most čez Savo, čim prej pa si – v povezavi z državo – želimo zgraditi tudi novi most pri nekdanji Planiki. Veseli me zelena preobrazba v mestu in preklop na trajnostni način razmišljanja ter mednarodna sodelovanja, na podlagi katerih se nam odpirajo novi pogledi za nadaljnje delo.«