Mestno občino Kranj sestavlja 26 krajevnih skupnosti (KS) in vsaka je pomembna za celotno občino. KS so srce občine in njihovi prebivalci sami najbolje vedo, kaj potrebujejo ter želijo v svojem mikrookolju.
V minulem mandatu smo KS vrnili pristojnosti odločanja o projektih tudi na osnovi Odloka o kriterijih in merilih za financiranje krajevnih skupnosti v MOK. Skladno s tem odlokom se vsaki nameni določena višina sredstev, ki jih ta uporabi za projekte po lastni presoji, občina pa to izvede. Letos smo odlok posodobili in dodali tudi možnost, da si KS med seboj posodijo ali odstopijo določena sredstva, ki jih ne bodo porabile in pridejo prav drugi KS. Posledično bo realizacija projektov letos in v prihodnjih letih boljša, kot je bila doslej.
Že tretje leto nadaljujemo tudi izvajanje participativnega proračuna, ki smo ga uvedli prvič v zgodovini občine. Občankam in občanom s tem omogočamo neposredno sodelovanje s predlogi za izboljšave v krajevni skupnosti, v kateri živijo.
Letos v oktobru smo prvič izvedli Dan krajevnih skupnosti MOK, kjer so se predstavile vsaka s svojimi posebnostmi. Dogodek je bil zelo uspešen in bo postal tradicionalen.
Ker želimo biti krajanom vseskozi blizu in kar najbolje razumeti potrebe njihovega mikrookolja, obiskujemo in organiziramo tudi srečanja po KS. Bili smo v Mavčičah, na Trsteniku, Primskovem, v Vodovodnem stolpu in Žabnici. Kmalu bosta na vrsti še Kokrica in Center. Tematike, o katerih smo se pogovarjali, so različne: od izklopa javne razsvetljave ponoči, javnega prevoza, gradnje kanalizacije, regulacijskih linij ob cestah, severne obvoznice, predstavitve Občinskega prostorskega načrta (OPN) do aktivnosti za upokojence in izdaje glasil. Srečanja so zelo konstruktivna in zanimiva, saj se včasih tudi krešejo mnenja – vse z namenom najti čim bolj ustrezne rešitve za vse.
Presenetilo me je, da so krajani kar enotni, da potrebujemo boljšo prometno ureditev, sodobne športne objekte in še mnogo tega, vendar ne želijo, da se gradi v njihovih KS, na njihovih »ozemljih«. Tak primer so, denimo, športni objekti, ki so predvideni pri kranjskem stadionu v KS Vodovodni stolp. Dejstvo je, da bo v Kranju v štirih letih zgrajenih tisoč novih stanovanj, zaživele bodo mlade družine, mladi pa potrebujejo športne površine. Nekateri krajani Vodovodnega stolpa bi te površine raje razpršili po Kranju. Vendar je optimalno imeti športno infrastrukturo čim bolj strnjeno skupaj. Če bi razpršili športna igrišča, bi morali pri vsakem športnem igrišču zgraditi nova parkirišča, urediti nove komunikacijske poti. Kranj ni tako velik, da bi si lahko privoščil imeti velik stadion še na drugi strani, ker imamo premalo zazidljivih površin.
Razprave se bodo še nadaljevale, še zlasti o načrtih za urejanje prostora. Prizadevamo si, da OPN še enkrat javno razgrnemo. Prepričan sem, da se s pogovori in razumevanjem na obeh straneh da razrešiti dileme in poiskati najboljše rešitve za vse. Čez nekaj let lahko pričakujemo tudi t. i. zeleni OPN, ki bo imel še večji poudarek na varstvu okolja in zdravju ljudi. Za ta OPN dobre prakse že iščemo v tujini.
Dokazali smo, da znamo stopiti skupaj tako ob naravnih nesrečah kot drugih izrednih situacijah. Povežimo se tudi, ko gre za razvojne priložnosti nas vseh.
Skupaj zmoremo še več!