Bliža se konec leta in to je zame čas, ko sam pri sebi naredim nekakšno revizijo opravljenega dela. Tokrat sem se osredotočil na to, kaj smo letos naredili na področju trajnosti. V Mestni občini Kranj (MOK) smo na pot do podnebne nevtralnosti in digitalizacije stopili resno in zagnano. Tako z namenom dvigniti kakovost bivanja občanov kot z zavedanjem, da je zeleni prehod nuja, če želimo ohraniti naš planet. Kot že dolgo opozarja klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, s katero sodelujemo, so namreč podnebne spremembe nepovratne in bodo tu tudi ostale.
MOK je že v prejšnjih letih postavila temelje trajnostne in digitalne strategije. Zaradi dosežkov na področju trajnostnega turizma smo letos prejeli platinasti znak za zeleno destinacijo ter naziv evropska destinacija odličnosti 2023. Info center SOS proteus je globalna organizacija Green Destinations oktobra letos uvrstila med sto najboljših trajnostnih zgodb na svetu. Evropska komisija je lani Kranj izbrala v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, obenem pa je eno od 53 mest, vključenih v pilotni projekt Net Zero Cities, katerega cilj je razogljičenje mesta, pri čemer se bomo v Kranju osredotočili predvsem na področje mobilnosti.
V okviru tega v pilotnem projektu UP-SCALE skupaj z Institutom Jožef Stefan skušamo doseči dva cilja: optimizacijo mestnega prometa (s senzorji bomo merili število potnikov na posameznih linijah in nato skušali prilagoditi vozne rede na način, da bodo uporabniku čim bolj prijazni) in razvoj aplikacije MaaS, ki bo uporabniku podala vse mogoče poti do želene lokacije, vključno z razdaljo, porabljenim časom za pot in izračunom ogljičnega odtisa. V preteklih letih smo začeli in še nadaljujemo energetsko prenovo številnih javnih zgradb, investicije v obnovljive vire energije (sončne elektrarne, toplotne črpalke) in ozelenjevanje streh.
Na mladih svet stoji in vzgoja se začne pri naših najmlajših. MOK je tako tudi partner pri projektu Zeleni pingvin, katerega cilj je vzpostavitev aplikacije za opismenjevanje in izobraževanje otrok v osnovnih šolah v smeri razogljičenja okolja ter ciljev digitalnega in zelenega prehoda. V tem letu se je uspešno razvijal tudi študijski program Bionika, nastal na pobudo kranjskih visokotehnološki podjetij, ki se srečujejo s pomanjkanjem kompetentnih kadrov v regiji.
Aktivno podpiramo lokalno samooskrbo v želji, da bi bila prehranska veriga od kmeta do krožnika čim krajša.
Jeseni smo na MOK sistemizirali oddelek za zeleni prehod. S sodelavci s tega področja smo v zadnji fazi priprave akcijskega in investicijskega načrta, ki bo podlaga za podnebno pogodbo, ki jo bomo prihodnjo pomlad oddali Evropski komisiji. V zgodbo smo vključili tudi predstavnike lokalnega gospodarstva, prometa, energetike, upravljanja z gozdovi, strokovnjake za povečanje lokalne prehranske samooskrbe, akademike in druge. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, moramo namreč k temu pristopiti skupaj in v najširšem krogu.
Priznam, da sem do zdaj zadovoljen, a pot bo še dolga. Verjamem pa, da jo bomo zmogli, ker skupaj zmoremo še več.
Se vidimo!