Sedem novih pitnikov na območju Mestne občine Kranj
S pomladjo pitniki poleg predhodnih petih delujejo še na sedmih novih lokacijah v Mestni občini Kranj. Kje so, lahko sprehajalci in rekreativci pogledajo tudi na spletni portal za prostorske zadeve, ki ima po novem poseben zavihek za pitnike.
Novi pitniki so na lokacijah Športni park Golnik, Pot na Kosorep, Trg Rivoli, Center trajnostne mobilnosti, Otroško igrišče Krtek, Otroško igrišče Savica Stražišče in Park La Ciotat. Že prej delujoči pa so nameščeni v Pasjem parku Zlato polje, na Brdu, v Predosljah, na Slovenskem trgu in Pungertu. Napajajo se iz vodovodnega omrežja, okvirni čas uporabe je od aprila do novembra.
Novi pitniki so izdelani iz brušenega betona iz prodca, nameščen je kovani grb Mestne občine Kranj. Oblika je trikotna in simbolizira vzpetine, ki obdajajo Kranj. Prodec pa simbolizira konglomeratni pomol, na katerem leži mesto Kranj. Pitniki so oblikovani tako, da v spodnjem delu kanelete omogočajo uporabo tudi za hišne ljubljenčke.
Lokacije so ob otroških igriščih, na zelenih in ostalih površinah, ki jih prehaja večje število ljudi. S klikom na portal za prostorske zadeve se odpre zavihek z lokacijami pitnikov, klik na posamezno lokacijo pa da opis lokacije in foto pitnika.
Pitnik na Slovenskem trgu
Pitnik Pot na Kosorep (Mala Rupa)
Certifikat Voda iz pipe
Najbolj okoljsko zavedne slovenske organizacije so se zavezale k uživanju izključno vode iz pipe in ukinitvi strežbe vode iz plastenke v svojih prostorih, na dogodkih in vsakodnevnih srečanjih s pridobitvijo certifikata Voda iz pipe. V Mestni občini Kranj (MOK) so certifikat med prvimi pridobili javno podjetje Komunala Kranj, OŠ Simona Jenka in Mestna občina Kranj, nedavno tudi Zavod za turizem in kulturo Kranj. S pridobitvijo certifikata se organizacija zaveže k spodbujanju zaposlenih, poslovnih partnerjev in širše javnosti k bolj trajnostnim pristopom pri uživanju vode. Aktivno opozarjanje in zgled pitja vode iz pipe je tudi dobra priložnost za osveščanje o pomenu zmanjševanja količine odpadkov in hkrati prizadevanje za zdrav življenjski slog.
MOK ima kakovostno pitno vodo, pitje vode iz pipe je bolj zdravo in okolju prijaznejše kot poseganje po predpakirani vodi. Z hitrimi spremembami v poslovnem okolju ali v okviru organizacije dogodkov se nosilec certifikata obveže, da bo pitno vodo iz pipe stregel v steklenih vrčih in kozarcih ter se, kadar je le mogoče, izogibal ponujanju ustekleničene vode. Komunala Kranj tako že nekaj časa na večje dogodke pripelje prenosni pitnik, ki je bil zelo dobro sprejet med obiskovalci prireditev. K pitju pitne vode iz pipe spodbujajo svoje zaposlene, partnerje, stranke in ostale deležnike.
Zakaj piti vodo iz pipe
Predvsem zato, ker je to okolju prijaznejša izbira, saj kljub vsem prizadevanjem po svetu vsako minuto kupimo več kot milijon plastenk, biološka razgradnja plastenk pa lahko traja tudi do tisoč let. Voda iz pipe je cenovno ugodnejša od ustekleničene, saj je v Sloveniji liter vode iz vodovodnega omrežja do 1000-krat cenejši od ustekleničene vode. Energetsko je boljša izbira, za liter ustekleničene vode porabimo 2000-krat več energije kot za liter pitne vode iz pipe. Nenazadnje pa je zdravju bolj prijazna od drugih pijač. Dve tretjini človeškega telesa sta namreč sestavljeni iz vode. Voda iz telesa odnaša odpadne snovi in je bistvenega pomena za človekovo zdravje in dobro počutje.
V Sloveniji, za razliko od nekaterih drugih okolij, ni potrebe po uživanju ustekleničene vode. Čisto, svežo, neoporečno pitno vodo iz pipe ‑ za oskrbo skrbijo slovenska komunalna podjetja ‑ imamo namreč stalno na dosegu roke. Voda iz pipe je bolj sveža kot ustekleničena voda, saj ne stoji v embalaži v skladiščih in trgovinah, kjer izgublja svojo vrednost. Je bolj kakovostna, saj se vanjo ne sproščajo mikrodelci iz plastične embalaže. Je tudi bolj varna, saj so komunalni sistemi oskrbe z vodo pod strožjim nadzorom kot industrija ustekleničene vode.
Vsak prejemnik certifikata izkaže svojo podporo spoštovanju in varovanju okolja ter vodnih virov.
(Povzeto s spletne strani Zbornice komunalnega gospodarstva – več na povezavi tukaj.)