Srečanje kranjskih kulturnih ustvarjalcev pred Prešernovim smenjem

Na današnjem dogodku so kranjski kulturniki predstavili kulturni utrip ob Prešernovem smenju, ki vsako leto privabi več kot 20 tisoč obiskovalcev. Skupaj so si zaželeli, da bi kulturne prireditve, teh v gorenjski prestolnici ne manjka vse leto, v Kranj priklicale še več obiska skozi vse leto. V nagovoru je Janez Černe, podžupan MO Kranj, poudaril, da je Kranj mesto kulture, in da v Kranju kultura živi vse leto, ob zaključku srečanja pa napovedal, da bodo prav na 8. februar objavljene nadaljnje aktivnosti projekta Kranj 2025, kandidature Kranja za Evropsko prestolnico Kulture.

 

Kulturno obarvanega zajtrka so se udeležili vsi vidnejši ustvarjalci kulturnih vsebin, mag. Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj v vlogi organizatorja, mag. Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev, Breda Karun, direktorica Mestne knjižnice Kranj, Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja in Selman Čorović, direktor Zavoda Carnica (Layerjeve hiše) . »Tudi letos pričakujemo ogromno obiskovalcev iz vse Slovenije in prepričan sem, da jih bodo vsebine prepričale, da je Kranj mesto kulture, je poudaril podžupan MO Kranj in dodal, da bodo Kranj ta dan obiskali tudi visoki gostje, tako predstavniki vlade kot Prešernovi nagrajenci.

 

Prav vsi prisotni ključni ustvarjalci kulture so se strinjali, da je 8. februar zagotovo dan, ki najbolj pokaže koliko ustvarjalnosti premore Kranj in kakšna kreativnost prežema gorenjsko prestolnico. Med izpostavljenimi vsebinami sta bili še dve pomembni obeležji obletnic v letu 2019, in sicer bo po letošnjem kulturnem poletju s Prešernovimi nagrajenci, Kranj zaznamovala 150-letnica smrti Simona Jenka, ki jo bodo obeležili oktobra, november pa bo v duhu 100-letnice rojstva Prešernovega nagrajenca in Kranjčana režiserja Franceta Štiglica.

 

Na vprašanje kako kulturno identiteto, ki jo je Kranj dobil z osrednjim kulturnim dogodkom, 8. februarja, obdržati v mestu skozi vse leto, mag. Tomaž Štefe, direktor odgovarja: »Kranj je na slovenski kulturni praznik že kulturo središče Slovenije. Vesel je, da je to prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je dogodek Prešernov smenj umestila med prve strani kulturno turističnih vsebin. Kulturni turizem je prihodnost za Kranj, in bogat kulturni program v Kranju skozi celo leto je razlog, da se bodo ljudje v Kranj vračali tudi druge dni v letu«.

 

Mag. Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj je poleg predstavitve programa letošnjega smenja, poudaril, da so kot organizator, skupaj z MO Kranj, letos posebno pozornost namenili prometni ureditvi ob prazniku. Vsem obiskovalcem bo namreč na voljo krožna linija brezplačnega avtobusa in pa brezplačno parkiranje na parkiriščih v lasti MO Kranj, razen parkirišča Čebelica, ki bo namenjeno prebivalcem mestnega jedra. Brezplačno parkiranje je omogočeno tudi na privatnih parkiriščih trgovcev Planet TUŠ, Qulandija in Živex, v sodelovanju z Arriva Slovenija pa bo organizirana krožna avtobusna pot avtobusa, in sicer med 9. in 18. uro. Avtobus bo ustavljal na petih postajališčih; postajališčih Huje (Zupančičeva ulica), Planina otok, Jaka Platiše, in na parkiriščih nakupovalnega središča Planet tuš, Eurospin in parkirišča Qulandia.

 

Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev (GPN) je izpostavil obisk Prešernovih nagrajencev, ki jih Kranj gosti na kulturni dan. Ti si bodo ogledali Kranj, razstavo Galerije na mestu pred Mestno knjižnico Kranj in razstavo v GPN, zvečer pa bodo gostje Prešernovega gledališča Kranj, in sicer v okviru dogodka Shod muz na kranjskem Parnasi. Slednji predstavlja vsakokratno počastitev nagrajencev Prešernovega sklada, in je zasnovan kot intimen vpogled v življenje in ustvarjanje Prešernih nagrajencev. Pogovor z nagrajenci vodi publicistka Patricija Maličev.

 

Kratek pregled aktivnosti ob kulturnem prazniku, 8. februarja 2019

Začetek Prešernovega smenja bo ob 9.uri, slavnostno odprtje pa ob 11. uri, pred Prešernovim gledališčem v mestnem jedru. Na ulicah Kranja se bodo predstavili številni rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti, zadoneli bodo pevski zbori, recitiralo se bo Prešernove pesmi, zavrtele se bodo folklorne skupine, zaigrali bodo lajnarji in igralo se bo gledališke prizore iz pesnikovega življenja. Na kulturni praznik bodo v Kranju nastopili Manca Izmajlova, Sounds of Slovenia, skupina Same babe ter Severa in Gal Gjurin. Po mestu bo vozila kočija, otroci pa bodo lahko jahali pravega ponija, Zavod za turizem in kulturo Kranj pa vabi na sprehod po mestu v značilnih meščanskih opravah, s cilindri in klobuki in v spominski foto kotiček v kavarno Khislstein 12.56, kje se bodo lahko obiskovalci fotografirali v stilu 19. stoletja.

 

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj je 8. februarja še posebej svečano. Galerijo, ki predstavlja tiste umetnike, ki so bili nagrajeni z najvišjo državno nagrado s področja umetnosti, zadnjih deset let obiskujejo lavreati skupaj s predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada, z ministrom za kulturo in s povabljenimi gosti. V spremstvu župana Mestne občine Kranj si v galeriji najprej ogledajo razstavo fotografskih portretov aktualnih nagrajencev fotografa Toneta Stojka, nato pa sledi že tradicionalen pogovor z nagrajenci v Prešernovem gledališču Kranj. Shod muz na Kranjskem Parnasi nedvomno predstavlja vrhunec dogajanja v Kranju v času Prešernovega smenja. Na kulturni praznik bo v galeriji svojo poezijo bral nagrajenec Prešernovega sklada za leto 2010 Miklavž Komelj, ki se bo prvič predstavil tudi kot likovni ustvarjalec. Ob tej priložnosti so skupaj izdali pesniško zbirko Ohne Warum – Balada o kužkih. Po lanski odmevni poletni predstavitvi Marka Pogačnika bodo letos preko poletja v galeriji predstavljena najpomembnejša dela Galerije Murska Sobota, Obalnih galerij Piran in Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki. »Prešernovi nagrajenci v Kranju torej ostajajo skozi celo leto« poudarja vodja galerije mag. Marko Arnež.

 

V Mestni knjižnici Kranj bo na ogled tiskarna Jožefa Blaznika z izvirnim prikazom ročnega tiskarstva na repliki stare tiskarske delavnice. Na delavnici Prešerni Križemkraž bo s pomočjo reševanja posebno prešerne križanke mogoče spoznali skrite kotičke knjižnice in poiskali slovenske knjižne junake. Na ogled bosta razstavi Poezije, pesniški venec neiztrohnjenega srca ter Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša. Otroci so vabljeni na pravljično urico Zgodba o pesniku in ustvarjalnico, vrhunski glasbeniki Sounds of Slovenia (Sozvočje Slovenije) pa bodo tokrat nastopili v zanimivi kombinaciji in predstavili slovensko ljudsko glasbo v sodobnih in živih priredbah.

 

V Gorenjskem muzeju tudi letos pripravljajo številna javna vodstva po stalnih in občasnih razstavah v Prešernovi hiši, v Mestni hiši in v gradu Khislstein. Vabijo na ogled razstav Prelepa Gorenjska, Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl, Iz babičine skrinje - Ljudska umetnost na Gorenjskem, V blesku kovinske oprave, Lojze Dolinar in osrednjo razstavo o dr. Francetu Prešerenu - življenje in delo, ob 170. obletnici smrti pesnika. V muzeju se posvečajo njegovi večni poeziji, ki tokrat navdihuje mlade likovne umetnice, Kajo Urh, Marušo Štibelj in Veroniko Vesel Potočnik, ki so ji ustvarile vizualno spremljavo. Pripravljajo tudi literarno predavanje o poeziji dr. Franceta Prešerna dr. Igorja Gardine, koncert Citrarske skupine Notice in delavnico izdelovanja Bidermajer šopkov, ki so bili v modi prav v Prešernovem času.

 

Prešernovo gledališče na kulturni praznik organizira vodene oglede v skrite kotičke gledališča, v večernem času pa se vrata gledališča odprejo za Shod muz na kranjskem Parnasi.

 

Zavod Carnica v Layerjevi hiši in treh stolpih pripravlja Teden kulture z otvoritvami treh razstav; Miha Perčiča: Art reciklaža, Ajde Tomazin: Odprti predali in Andreja Štularja: Vseeno. Odvrtel se bo koncert za otroke Nike Solce: Nesem sončnico na rami. Na kulturni praznik pripravljajo vodenja po teh razstavah in kulturni četrti Kranja, igriv program za otroke v Stolpu Pungert, predstavitev zbirke kratkih zgodb mladih gorenjskih pisateljev in pisateljic Vračanja, ter akustično-intimni koncert skupine Same babe, z repertoarjem, prilagojenim kulturnemu prazniku z uglasbitvijo priznanih slovenskih pesnikov: Tomaža Šalamuna, Kajetana Koviča, Franeta Milčinskega – Ježka, Ervina Fritza in Janeza Menarta.