V Kranju beremo: Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja

Na Mestni občini Kranj, ki velja za branju prijazno občino, v rubriki V Kranju beremo predstavljamo odnos do branja in knjig (znanih) Kranjčanov oziroma ljudi, ki so povezani s Kranjem tako ali drugače. S tem bi radi še bolj spodbudili občanke in občane k branju in spoštljivemu odnosu do knjig, hkrati pa jim predstavili zanimive posameznike, ki živijo in/ali delajo v Kranju ter tako sooblikujejo njegovo identiteto.

Če se na kratko predstavite – kdo ste in kaj delate?

Po poklicu sem magistrica zgodovine. Naključje je hotelo, da sem že od študentskih let povezana z Gorenjskim muzejem. Po tem sem opravljala delo na delovnem mestu kustosinje za starejšo zgodovino, zdaj pa sem drugi mandat direktorica muzeja. Gorenjski muzej je eden največjih slovenskih muzejev. Ne skrbimo le za premično dediščino Kranja in okolice, ampak celotne Gorenjske. Naše delo je usmerjeno h krepitvi pozitivnega odnosa do celotne kulturne dediščine, da bi na podlagi zavedanja o preteklosti razumeli sedanjost, s tem pa prispevali k dialogu in krepitvi slovenske narodne zavesti. Svoj prispevek dajemo kulturi, znanosti, šolstvu, turizmu in prostočasnim dejavnostim.

Kaj berete trenutno oziroma katero knjigo ste nazadnje prebrali? Zakaj ravno to – na čigavo priporočilo, zaradi kakšne priložnosti?

Nazadnje sem prebrala roman Tisoč veličastnih sonc (avtor Khaled Hosseini). Pretresljiva zgodba se dogaja v Afganistanu od sedemdesetih let 20. stoletja dalje. Avtor popisuje afganistanske razmere skozi oči dveh žensk, ki sta izhajali iz različnih socialnih okolij, a sta se njuni življenjski poti združili. Marjam je nezakonska hči služkinje in njenega bogatega gospodarja. Živita stran od njegove družine. Oče ji je sicer naklonjen in ji skrivaj prinaša darila, zato ga ima zelo rada. Želi si boljšega življenja, predvsem bi šla rada v šolo. Po materinem samomoru je upala, da bo kot štirinajstletno dekle lahko zaživela drugačno življenje, a to se ni zgodilo. Oče jo je poročil s starim čevljarjem Rašidom, ki je živel v Kabulu. Nekako potrpi in se sprijazni z novimi razmerami. Ko pa ne more zanositi in roditi sina, se zanjo začne neznosno trpljenje, polno nasilja. Druga junakinja je Lajla, ki živi v urejeni, izobraženi družini. Prijateljuje s Tarikom, fantom, ki se poznata iz zgodnjega otroštva. A vojna ji spremeni življenje – starša ji ubijejo, tudi Tarik izgine, sama je ranjena. Najde jo čevljar Rašid in jo odnese domov. Marjam jo mora negovati, počasi okreva in Rašid jo poroči. Lalja in Marjam se sprva sovražita, a Rašidovo nasilje ju poveže. Marjam se odloči, da se bo žrtvovala za Lajlo, ki se po koncu vojne sreča s Tarikom. To obeta novo življenje.

Knjigo mi je priporočila sestra. Povedala mi je, da je zgodba izredno žalostna, a tudi polna lepih trenutkov in jo moram prebrati.

Kaj vam pomeni knjiga? V par stavkih opišite vaš odnos do branja/knjig? Kdo vas je navdušil za knjige?

Spominjam se, da je v prvem razredu kar nekaj časa trajalo, da sem osvojila branje. Spominjam se tudi, s kakšnim spoštovanjem in navdušenjem je o knjigah, branju in pisani besedi govorila učiteljica v prvem razredu. Spodbujala nas je, da smo doma veliko brali. Kar smo prebrali, so nam starši zapisali v zvezek. Za nagrado smo dobili štampiljko zvezdico in čebelico. Knjige sem si potem izposojala v šolski knjižnici in kranjski pionirski knjižnici. Spomini na obiske pionirske knjižnice so res lepi. Starši so mi dovolili, da sem se sama z avtobusom odpeljala v Kranj, pri Globusu pa sem si lahko kupila ocvrt krompirček. Nikoli ne bom pozabila prijaznih knjižničark, oguljenega kartončka, iskanje knjig z ravnilom in seveda neštetih knjig, ki sem jih prebrala v osnovni šoli. Branje mi je tako prišlo v kri. Knjige mi dajejo širino, odpirajo mi nove svetove, me učijo. Prestavljajo me v drug svet, v katerega se lahko vživim. Spodbujajo me k premisleku, iskanju rešitev.

E-knjiga ali navadna knjiga? Zakaj?

Berem navadne knjige. Prijeti jo moram v roke, jo začutiti, obračati liste.

Kdaj najraje berete?

Knjige berem ob večerih. Moj »top« čas za branje pa je med poletnim dopustom na morju, ko zares veliko preberem.

Katere knjige ne boste nikoli pozabili oziroma vam je zaznamovala življenje?

To so knjige iz otroških let, ki jih nikdar ne bom pozabila. Najprej slikanice s čudovitimi ilustracijami, ki so me kot otroka najprej privabile. Potem knjige iz zbirk Čebelica in Zlata knjiga. Glede ostalih knjig, ki sem jih prebrala, pa se težko odločim. Vsaka nosi v sebi neko sporočilo, moja odločitev pa je, kako ga sprejmem. Sicer rada berem knjige z zgodovinsko tematiko. Brala sem dela Lojzeta Kovačiča, ki so res izjemna. Morda bi izpostavila še knjigo Kronosova žetev (Mojca Kumerdej).

Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, v katerem bodo prihodnji četrtek, 10. junija 2021, ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije odprli razstavo Gorenjska leta 1991.