Zelena infrastruktura – podaljšek narave znotraj mesta

Na enem prvih dogodkov, ki jih je oktobra gostila nova Kovačnica v starem mestnem jedru Kranja, so obravnavali pomen zelene infrastrukture v mestih in urbanih območjih. S tujimi in slovenskimi strokovnjaki smo razpravljali o ključnih vprašanjih povezanih z zagotavljanjem dostopnih in kakovostnih zelenih površin v mestih – od načrtovanja in upravljanja, do spremljanja stanja in finančnih vidikov.

 

Dogodek mednarodne narave Enhancing green spaces in cities je ob podpori Mestne občine Kranj organiziralo Ministrstvo RS za okolje in prostor, odvil pa se je ravno v času intenzivnih priprav na črpanje sredstev v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027, v okviru katerih je načrtovana tudi podpora ukrepom za razvoj in izboljšanje zelene infrastrukture v urbanih območjih. 

 

Več informacij: https://greenspacesincities.splashthat.com

 

 

 

O zeleni infrastrukturi Kranja

Pomembno temo je Mestna občina Kranj že konec avgusta predstavila svojim zaposlenim s strokovnim predavanjem priznanih raziskovalcev iz Botaničnega vrta v Ljubljani, dr. Jožeta Bavcona in dr. Blanke Ravnjak. Udeležencem sta predstavila svoje dolgoletne izkušnje na področju urejanja zelenih površin v Ljubljani in širše.

 

V zeleno infrastrukturo mesta Kranj spadajo:

  • javne zelene površine, kot so parki, drevoredi, mestne zelenice
  • naravno ohranjena gozdna območja v zaledju mesta
  • območja ekstenzivno obdelane kmetijske krajine
  • obrečni krajini Save in Kokre
  • zasebni vrtovi, strešni vrtovi in balkoni z zelenjem

 

Zelena streha OŠ Staneta Žagarja Kranj

 

Največ poudarka sta predavatelja namenila dejstvu, da je treba zeleni prostor urejati sonaravno, s poudarkom na avtohtonih rastlinah. Če so rastline avtohtone, je z njimi manj stroškov pri negi in so bolj prilagodljive na vremenske ekstreme. Spodbujata intenzivno ozelenjevanje javnih objektov, kot so šole in javne ustanove, ki postanejo obenem še učni objekt za trajnostno vzgojo. Poudarila sta blagodejni vpliv čim poznejše košnje travnih površin na čebele in videz trat. Spodbudila sta načrtovanje in umeščanje objektov urbanega čebelarjenja in zelenih nadstrešnic.

 

Nepokošen travnik za čebeljo pašo

 

Kot napake v urejanju zelenih površin v mestih sta izpostavila:

  • degradirane površine, prekrite z invazivnimi rastlinami, ki izpodrivajo avtohtono rastlinje
  • premajhno oziroma prepozno vpetost strokovnega kadra v novo načrtovanje ureditev ulic in križišč,
  • premajhno gostoto dreves na primeru parkirišč

 

Zelena okolica mesta, sotočje Save in Kokre s kanjoni, bližnji primestni ravninski gozdovi in okoliško hribovje nudijo prebivalcem Kranja privlačen bivalni ambient, ki s spremenjenim življenjskim slogom čedalje bolj pridobiva na pomenu. Elemente zelene infrastrukture vztrajno in sonaravno vgrajujemo v ureditvene načrte mesta Kranj. V pripravi je Odlok o zavarovanju naravnega spomenika Kanjon reke Kokre in Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v okolici mesta Kranj.  

 

Kanjon Kokre

 

Zadnja leta smo vzpostavili tudi številne drevorede po mestu in okolici – do konca leta 2022 bo tako zasajenih skupno skoraj 700 dreves. S takim dejanji si bomo dolgoročno zagotovili zdravo življenjsko okolje meščanov in kakovostne možnosti za prostočasne aktivnosti in rekreacijo ter turizem.

 

Več o načrtovanju zelenega sistema v mestih je na voljo v publikaciji Ministrstva RS za okolje in prostor.

 

 

Pripravila: mag. Špela Planinšek, Urad za okolje, MOK

Avtor naslovne fotografije: Primož Šenk

Kategorije:
aktualno