Skoči na glavno vsebino

Kako poteka deratizacija v Mestni občini Kranj in kdo jo plača?

Deratizacija javne kanalizacije je reden zaščitni ukrep, ki ga Komunala Kranj izvaja v pomladanskem in jesenskem obdobju na območju vseh občin, kjer izvaja storitev odvajanja odpadnih voda. Zadnjo redno deratizacijo so izvedli aprila 2020. V primeru, da med obema deratizacijama opazijo pojav podgan ali da na to opozorijo občani, izvedejo dodatno deratizacijo, če ocenijo, da podgane prihajajo iz kanalizacije. Letos spomladi se je na dveh problematičnih območjih v mestu izvajala deratizacija tudi na pripadajočih zemljiščih blokov, ker so zemljišča še vedno v lasti MOK, medtem ko morajo na zasebnih zemljiščih deratizacijo izvajati lastniki sami.

 

Komunala Kranj je sredi septembra prejela prijavo krajanov, da so opazili podgane na področju Žabnice. Tu je zgrajen ločen sistem za fekalno in meteorno vodo. Kanalizacijski sistem je zaprt in grajen iz gladkih PVC cevi ter devetih črpališč, ki zaradi velikega števila dnevnih vklopov celotno linijo primarnega kanala od Žabnice do krožišča v Bitnjah zelo dobro izpirajo. V takih razmerah se glodavci zelo težko zadržujejo, tudi vabe ostajajo nedotaknjene. Pojav glodavcev je tako precej bolj pogost na območju, kjer je kanalizacijski sistem grajen iz starih hrapavih betonskih cevi, kljub vsemu pa bo Komunala preventivno deratizacijo na tem območju izvedla na stranskih, manj pretočnih kanalih. Na področju Žabnice in Bitenj je sicer še vedno veliko kmetij in skladiščenih poljščin, ki so prav tako lahko pomembna točka za zadrževanje in prehrano glodavcev. Prijav izbruha bolezni zaradi podgan ali miši niso prejeli.

 

Problematiki glodavcev Komunala Kranj sledi predvsem v strnjenih naseljih, kjer je veliko prebivalcev na majhnem območju, posledično pa veliko odpadkov. Na povečan pojav glodavcev namreč vpliva napačno odlaganje bioloških odpadkov, hranjenje prostoživečih ptic, odmetavanje ostankov hrane v straniščne školjke, ki jo nato zaznavajo v kanalizacijskem omrežju in na čistilnih napravah, odmetavanje ostankov hrane ali umazane embalaže z ostanki hrane na javne površine. Pogosto predstavljajo žarišča tudi okolice ekoloških otokov z nepravilno odloženimi odpadki in odprti kompostniki.

 

Dejstvo je, da živali kanalizacijskih sistemov ne uporabljajo za bivanje, temveč jim te predstavljajo predvsem prostor za iskanje hrane in gibanje. Bivališča si tako gradijo v luknjah ob sistemih ali ostali podzemni infrastrukturi (elektro, telekomunikacijski, toplovodi, kleti …) ter na primernih površinah na površju (zapuščeni objekti, kupi odpadkov, kompostniki …). Prav zaradi slednjega je k reševanju težave večje namnožitve glodavcev vedno potrebno pristopiti na več nivojih, predvsem pa velja, da odtoki in straniščne školjke ne smejo nadomeščati zabojnikov za odpadke.

 

Uporabnikom Komunala redno svetuje in opozarja, kaj ne sodi v straniščno školjko, v okviru dnevov odprtih vrat prikazujejo posledice nepravilnega odlaganja hrane, bioloških odpadkov in odpadkov nasploh. Na zadnji strani položnic, ki jih občani prejmejo na dom, objavljajo opozorila in nasvete, ravno tako so nasveti dostopni na spletni strani podjetja Komunala Kranj, na kanalu YouTube podjetja pa je objavljen tudi video prikaz delovanja Centralne čistilne naprave z opozorili.