V Kranju uradno odprli zemeljsko energijsko točko

Mestna občina Kranj je uradno odprla zemeljsko energijsko točko. Ta se nahaja na križišču med Ljubljansko cesto in Savsko Loko nasproti Železniške postaje Kranj. Tri litopunkturne kamne s štirimi vklesanimi kozmogrami, ki stojijo na širšem območju nekdanje cerkve sv. Martina, je obdelal akademski kipar in Unescov umetnik za mir Marko Pogačnik z ženo Mariko. Zemeljsko energijsko točko sta razkrila v družbi župana Matjaža Rakovca, podžupana Janeza Černeta, direktorice Gorenjskega muzeja mag. Marjane Žibert in muzejske svetovalke dr. Veronike Pflaum.

 

Osrednji element ureditve zemeljske energijske točke so tri kamnite skulpture, postavljene na krožno ploskev iz prodnatega nasutja. Na njih so izklesani kozmogrami v obliki slikovnega jezika. Kompozicija litopunkture in kozmogramov je delo akademskega kiparja Marka Pogačnika in njegove žene Marike. Na širšem območju točke s tremi litopunkturnimi kamni z vklesanimi kozmogrami je nekoč stala cerkev Sv. Martina. Gre za lokacijo, obogateno z geomantičnimi pojavi. Prepoznana je kot stičišče z močnim vitalno-energijskim poljem.

 

»Zahvaljujem se zakoncema Pogačnik za njuno delo in umetniški doprinos, s katerim sta hkrati popestrila in obogatila kotiček v precej prometnem delu Kranja. V kamne sta vklesala zanimivo simboliko, s katero sta prostorsko lepo povezala najbolj znane dele Kranja. Vedno znova sem navdušen, ko poslušam ljudi, ki o svojem delu pripovedujejo z močno strastjo, kot to počne gospod Marko, uveljavljeni kipar, sicer po rodu Kranjčan. Občudovanja vredno je tudi to, da kamen obdelujeta izključno ročno in s tem ohranjata prvinskost v svojem pristopu do materiala,« je povedal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

 

»Vsak prostor ima nekakšen genski zapis, lastno identiteto. Od kakovosti tega zapisa je odvisna tudi kakovost prostora. Poglabljam se v prostor, izluščim bistvo in ga oblikujem v like – kozmograme. Te likovne zapise identitete kraja z ženo Mariko izkleševa v kamnu. S tem prostor ne izgubi svojega bistva, ki je skrito v globini ali v višinah. Stare kulture so zelo skrbele za to, imele so globok odnos do prostora, kar je moderna civilizacija izgubila in zdaj spet odkriva,« je pojasnil akademski kipar Marko Pogačnik, tudi Prešernov nagrajenec, ki je v preteklosti oblikoval bronasti lici Kokre in Save na mestnem vodnjaku v Kranju, z ženo pa sta izklesala tudi oltar v obnovljeni cerkvi na Šmarjetni gori. Občane, in naključne obiskovalce je povabil, da se – če potrebujejo energetsko ali duhovno podporo – nekaj časa zadržijo v energijskem polju treh kamnov: »Postavljeni so v krogu in skupaj ustvarjajo močno energijsko jedro.«

 

Zemeljsko energijsko točko spremljajo tudi informativne table. Zapis o zgodovini lokacije je prispeval Gorenjski muzej. »Na desnem bregu Save je poleg starega mostu nekdaj stala cerkev sv. Martina z obsežnim pokopališčem, na katerem so pokopavali od 6. do konca 18. stoletja. Leta 1977 so arheološka izkopavanja razkrila južno tretjino grobišča, kar 543 grobov. Srednjeveška cerkev je stala že pred letom 1002 ... V začetku 18. stoletja je cerkev postala premajhna. Ob večjem deževju jo je ogrožala tudi narasla reka Sava, vidno jo je načel zob časa. Za novo župnijsko cerkev, ki so jo dokončali leta 1737, in pokopališče, so izbrali prostor v Stražišču,« sta pojasnili direktorica mag. Marjana Žibert in muzejska svetovalka dr. Veronika Pflaum.

 

Foto: Anže Krže/Mediaspeed