V teku je natečaj za Park slovenske himne
Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za Park slovenske himne v Kranju. Ta bo posvečen himnama in njunima avtorjema besedil Francetu Prešernu in Simonu Jenku, ki sta pokopana v Prešernovem gaju, tik ob natečajnem območju. Častni pokrovitelj parka nacionalnega pomena bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
»Z vzpostavitvijo manjšega parka ob Prešernovem gaju, kjer je tudi zadnje počivališče obeh pesnikov, želimo počastiti državno Prešernovo in nacionalno Jenkovo himno ter seveda njuna avtorja. Urediti nameravamo spominsko obeležje, ki bo omogočalo vsakoletno ceremonialno počastitev državne himne na najvišjem državniškem nivoju, hkrati pa bo prostor služil tudi za redno počastitev himne Slovenske vojske,« je o načrtovanem parku in s tem tudi ciljev natečaja povedal podžupan Mestne občine Kranj (MOK) Janez Černe.
Javni mestni park nacionalnega pomena, ki ga bodo poimenovali po slovenski državni himni Zdravljica Franceta Prešerna in po nekdanji dolgoletni narodni himni Naprej zastave slave Simona Jenka, namerava MOK urediti na trenutno degradiranem in neurejenem območju v lasti Župnije Kranj, ki pri projektu tudi aktivno sodeluje. Da bi dobili strokovno najprimernejše rešitve za omenjeni park, je MOK razpisala javni natečaj za izbiro in pozvala k oddaji natečajnih elaboratov najpozneje do 28. februarja 2022, do 16. ure. Več informacij o natečaju je na voljo na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, na Portalu JN in na spletni strani MOK. Izid natečaja bo znan konec marca 2022, predvidoma bo aprila 2022 sledila tudi razstava natečajnih elaboratov.
Prikaz trenutnega stanja na natečajnem območju
Velikima pesnikoma v čast
Z ureditvijo tega območja bo Kranj pridobil dodatno parkovno površino, ki se bo z navezavo na Prešernov gaj ustrezno vpela v kontekst mesta, Slovenija pa bo na tem nacionalno pomembnem prostoru pridobila edinstveni prostor za počastitev njunega spomina in priložnost za prikaz zelo zanimivega zgodovinskega razvoja slovenske himne. Kakor je znano, smo Slovenci Jenkovo himno imeli za svojo vse od njenega nastanka leta 1860 pa do 1989, ko je njeno vlogo prevzela Prešernova Zdravljica. Ta je po strukturi drugačna od Jenkove bojne koračnice ter izraža zahteve po narodni osvoboditvi, svobodi in enakosti med narodi. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je postala tudi himna Socialistične Republike Slovenije, pozneje pa himna samostojne države. Jenkovo koračnico je nato za svojo vzela na novo ustanovljena Slovenska vojska. Pri projektu Park slovenske himne pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja zato aktivno sodeluje tudi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in minister mag. Matej Tonin.
Slika 1: Prikaz natečajnega območja – v rdečem. Severna stran meji neposredno na Prešernov gaj.
Slika 2: Verz sedme kitice Zdravljice (arhiv NUK)
Slika 3: Razglednica "Naprej!" avtorjev Simona Jenka (pisec besedila) in Davorina Jenka (uglasbitev) ‑ arhiv NUK
