V večstanovanjskih soseskah primanjkuje parkirišč. Kaj boste ukrenili?

S pomanjkanjem parkirišč se soočajo po večini slovenskih mest in Kranj ni pri tem nikakršna izjema. Ko so se v drugi polovici prejšnjega stoletja gradile soseske z večstanovanjskimi stavbami, so bili standardi precej drugačni kot danes, saj so bili projektirani z normativom manj kot eno parkirno mesto na stanovanje, medtem ko imajo danes številna gospodinjstva dve ali celo tri vozila, prostor za nova parkirna mesta pa je omejen oziroma ga ni.

Velika težava parkiranja v mestnih soseskah je predvsem v nedoločenih pripadajočih funkcionalnih zemljiščih – MOK je le papirnati lastnik vseh zemljišč v teh soseskah. Etažni lastniki so namreč upravičeni do lastništva zemljišč okrog stavb in bi morali na sodišče skladno z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) podati predlog za določitev pripadajočih zemljišč, kar bi jim zagotovilo lastništvo v okolici stavb in bi lahko z zemljiščem upravljali po lastnih željah (velikost parkirne površine, režim parkiranja (prometna signalizacija) in tehnične rešitve, kot so zapornice, ograje …), obenem pa to pomeni tudi, da odtlej sami skrbijo za s tem povezane stroške (košnja, pluženje, obnove …), zato se etažni lastniki za to navadno ne odločijo. Da stvar vseeno dobro funkcionira, pa kaže primer na Gubčevi ulici 1, 3, 5 in 7, kjer je stanovalcem Okrajno sodišče dodelilo zemljišče. Tam je zdaj večje parkirišče ter ga upravljajo in uporabljajo sami.

Poudarjamo, da dokler ne bo rešen problem pripadajočih zemljišč, Mestna občina Kranj na območju večstanovanjskih sosesk niti ne more graditi novih parkirišč, saj bi se lahko zgodilo, da bi nova infrastruktura, ki bi jo plačali vsi davkoplačevalci, pozneje zaradi pobude sodišču pripadla le nekaterim.

Pri določanju pripadajočih zemljišč sicer velja omejitev, da se stanovalcem vrne le toliko zemljišča, kolikor jih pripada večstanovanjskim objektom v velikosti in po normativih, ki so veljala v času gradnje (pozneje pa je občina prevzela upravljanje s temi površinami – parkirišča, zelene površine …). Vendar pa glede na občutno spremenjene standarde kvadratura prenesenih zemljišč najverjetneje ne bi v celoti odpravila težav s parkiranjem pri posameznih stavbah, smo pa v MOK stališča, da v primeru, ko ima gospodinjstvo več avtomobilov, kot je bilo predvideno, ne more biti samo dolžnost MOK, da zagotovi dodatna parkirna mesta.

Trendi – v želji ohraniti okolje in čim bolj omejiti posledice podnebnih sprememb – gredo v smeri zmanjševanja parkirnih površin, tudi parkirni normativ pri novogradnjah (standard pri gradnjah Stanovanjskega sklada RS) se je za osebna motorna vozila zmanjšal na 1,5 parkirnega prostora na stanovanje, pri čemer je treba okrepiti ukrepe trajnostne mobilnosti na območjih gradnje večstanovanjskih stavb. Tudi pri enostanovanjski gradnji zahtevamo dve parkirni mesti na objekt; če ima gospodinjstvo dodaten avto, pa si mora parkirišče zagotoviti v okviru svoje parcele. Podobno, menimo, bi morali za dodatna parkirna mesta poskrbeti etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah sami – parkiranje izven naselja, upoštevanje načel trajnostne mobilnosti … Če res ne bi šlo drugače, obstaja še možnost, da bi morebitna razpoložljiva zemljišča v lasti MOK ta prodala etažnim lastnikom, a bi bili ti potem dolžni zgraditi parkirna mesta (v kletnih ali več etažah).

Vsekakor pa menimo, da moramo zelene in druge površine družbenega pomena ohraniti javne. Tudi sicer se soočamo z željami prebivalcev po še več zelenih površinah, ki jih, tako kot dodatna parkirišča, prav tako vzpostavljamo. V MOK si prizadevamo in si tudi bomo, da z zagotavljanjem ugodnih razmer in infrastrukture čim več ljudi spodbudimo k potovanju na trajnostni način: vzpostavljamo nove kolesarske povezave in poti, nadgrajujemo sistem za izposojo koles KRsKOLESOM, postavljamo e-polnilnice, uvajamo e-avtobusov, izdatno subvencioniramo mestni prevoz in uvajamo nove proge, uvajamo digitalne novosti s področja mobilnosti, ki kažejo pozitiven vpliv na urejanje prometnih tokov, ekologijo in prometno varnost občanov. Zato nadgrajujemo tudi sistem parkirnin v mestu za zmanjšanje uporabe avtomobilov ter prikazovalniki zasedenosti mestnih parkirišč. S tem želimo zmanjšati uporabo avtomobilov, predvsem v strnjenih naseljih, obenem pa trajnostno mobilnost tudi aktivno promovirati, tudi zato smo v letošnjem letu odprli prvi Center trajnostne mobilnosti v regiji.

V letu 2022 tako načrtujemo tudi ureditev prvega parkirišča P+R v regiji (»park and ride« oziroma parkiraj in se pelji) na Zlatem polju ob Koroški cesti z 61 parkirnimi mesti in dodatnimi pridobitvami (postaja KRsKOLESOM, kolesarnica, nadstrešnica s stojali za kolesa, e-polnilnica, klopi, pitnik …). Parkirišče bo namenjeno predvsem dnevnim obiskovalcem (tistim, ki hodijo v Kranj na delo, v šolo, ali po opravkih) in sedaj pogosto parkirajo tudi na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami. Vsi imetniki vozovnic za mestni javni avtobusni prevoz in sistema KRsKOLESOM bodo imeli brezplačno parkiranje. Na MOK menimo, da bo to parkirišče deloma razbremenilo parkirna mesta med večstanovanjskimi bloki zlasti na Zlatem polju, zmanjšal pa se bo tudi promet v ožjem središču mesta.