Verjamem, da ga ni med nami, ki ga določen vonj ne bi spominjal na dogodke iz preteklosti. Vonj po pokošeni travi, sveži kavi, starih knjigah, bezgu v pozni pomladi, dežju na razgretem asfaltu, nedeljskem kosilu z obvezno govejo juho in drugi nam budijo spomine ter nas podzavestno opominjajo, kaj je v življenju na nas naredilo vtis. Meni najljubše vonjave segajo v otroštvo, povezane pa so s hrano, predvsem z zajtrki pri stari mami. Ne vem, ali je bila njena bela kava, v katero sem največkrat podrobil star kruh, včasih pa smo dodali domače žgance ali proseno...