50 let pobratenja med Kranjem in italijanskim mestom Rivoli
Mestna občina Kranj praznuje 50. obletnico pobratenja z Rivolijem. Polstoletno navezo s tem italijanskim mestom je obeležila na dogodku, na katerem sta župan Kranja Matjaž Rakovec in podžupanja Rivolija Silvia Romussi podpisala spominsko listino. Gostje so se dolgoletnemu sodelovanju poklonili z drevesom prijateljstva, lesko, značilno za pokrajino Piemont, v kateri se nahaja Rivoli. Zasadili so jo v Parku La Ciotat, ki simbolizira mednarodno sodelovanje Kranja.
Dogodka ob 50. obletnici pobratenja med Kranjem in Rivolijem, ki je potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, se je udeležila tudi namestnica veleposlanika Italije v Sloveniji Anthea Sara Mazzucchelli in nagovorila zbrane. Praznovanje je popestril Otroški pevski zbor in mladinska skupina Osnovne šole Janeza Puharja Kranj – Center z zborovodkinjo Jasmino Pecić Tagliaferri. Zapeli so skladbi Čez kokrški most in Insieme. Mestna občina Kranj (MOK) je gostom pokazala še video z italijanske kuharske delavnice za kuharje kranjskih osnovnih šol in Kranjskih vrtcev, ki jo je v eni od kranjskih picerij vodil kuhar mentor Armando Nevicato iz Kalabrije. MOK je namreč ob 50. obletnici pobratenja šole skušala spodbuditi, da učenkam in učencem v tem mesecu za šolsko malico pripravijo nekaj tipično italijanskega.
Kranj in Rivoli sta se pobratila jeseni leta 1975. Listino o pobratenju sta vodstvi mest podpisali oktobra pred petdesetimi leti v Rivoliju, novembra pa še v Kranju. Najbolj aktivno obdobje sodelovanja je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko so se vrstili številni obiski in izmenjave. Povezovali so se učitelji, pevski zbori, taborniki, ribiči, zdravstveni delavci, planinska društva, likovniki, borci, kmetijski delavci, sindikalisti, obrtniki, lovci, gasilci, športniki in folklora. Poseben pomen so imeli obiski na prelazu Colle del Lys, kjer so se kranjski predstavniki poklanjali spominu na padle partizane med 2. svetovno vojno. Leta 1978 so v soseski Posta Vecchia v Rivoliju park med bloki poimenovali po Kranju – Giardino Kranj. Leta 1985 pa je Kranj v stanovanjski soseski Planina dobil Trg Rivoli. Tudi tako sta se mesti simbolično povezali. Zadnja izmenjava med mladimi sega v leto 2012, takrat so se člani Kluba študentov Kranj udeležili tiste v Rivoliju. Sledilo je nekajletno zatišje, ki sta ga mestni upravi prekinili lani z vabilom iz Italije. Med drugim se je Kranj tedaj predstavil na mednarodni konferenci o turističnih in trajnostnih strategijah, ki ga je Rivoli organiziral za svoja pobratena mesta. Rivoli se nahaja 20 kilometrov zahodno od olimpijskega Torina. Ima približno 49.000 prebivalcev.
Zgodovina pobratenj sega v konec 40. let prejšnjega stoletja, obdobje po 2. svetovni vojni, ko je bila Evropa razdeljena in ranjena. Da bi obnovili vezi med narodi, razvili prijateljstvo in spoštovanje ter krepili razumevanje in mir, so voditelji razvili idejo o bratenju mest. Pobratenje je pomenilo predvsem kulturno in jezikovno izmenjavo med občani mest iz različnih držav in povezovanje mladih.
Matjaž Rakovec, župan MOK: »Petdeset let sodelovanja med dvema mestoma je pomemben mejnik. Sploh danes, ko se vse odvija bliskovito hitro. To je pol stoletja zgodb, srečanj, izmenjav izkušenj in utrjevanja vezi. Dolga, a prijetna pot je za nami. Hvaležni smo vsem, ki so negovali to dragoceno prijateljstvo. Naj nas tudi v prihodnje povezuje skupna želja po družbenem napredku, široki razgledanosti, razumevanju sveta in medsebojnem spoštovanju. To so vrednote, na katerih smo gradili preteklost in na katerih bomo gradili tudi prihodnost. Naj živi prijateljstvo med Kranjem in Rivolijem.«
Silvia Romussi, podžupanja Rivolija: »Evropa se je spremenila. Ni več takšna, kot so jo poznali naši predhodniki. Pretresajo jo konflikti, vojne in grožnje svetovnemu miru, s posledicami, ki neizogibno vplivajo na vse nas. Prizadeta je tudi zaradi neenakosti, ki spodbujajo frustracije in jezo. Če želimo ohraniti mir in temelj kot skupnost, moramo delovati z ramo ob rami. Kar smo skozi leta zgradili med prebivalci naših dveh mest, je zelo dragoceno. Želim si, da bi naše sodelovanje še okrepili, najprej s povezovanjem mladih. Zaupamo jim, ker so odrasli kot globalni državljani in bodo prevzeli štafeto ter razširili vsebino pobratenja tudi na druga področja.«
