70 let od odkritja Prešernovega spomenika
Danes mineva 70 let od odkritja spomenika Franceta Prešerna na Glavnem trgu pred Prešernovim gledališčem Kranj. Pet metrov visok bronasti odlitek največjega slovenskega pesnika je delo akademskih kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode.
Množice so se zgrnile v Kranj 28. decembra 1952, da bi na lastne oči videle, kako izgleda petmetrski spomenik Franceta Prešerna, ki so ga odkrili tisti dan pred Prešernovim gledališčem Kranj. Prebivalci Kranja so hiše okrasili z zastavami, v mestu pa so se odvijale razne kulturne prireditve. Kranj je praznoval. »Zagledali smo Prešerna v vsej njegovi mogočnosti. Trpeči izraz njegovega obraza nas je presunil. V trenutku nam je stopila pred oči vsa bridkost njegove usode in vsa veličina njegovega poslanstva. Mojstrovina kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Labode je gotovo najlepša upodobitev velikega pesnika, kar jih je doslej ustvaril umetnik,« je poročal Glas Gorenjske. V tistem času so po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika uredili tudi fasado gledališča, leto prej pa po načrtu arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc Prešernov gaj.
Ob 70. jubileju zasadili brezo
Mestna občina Kranj (MOK) je ob 70. obletnici odkritja spomenika v dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) zasadila mlado brezo, ki zraste do 20 metrov v višino, s tem pa ozelenjuje tudi staro mesto. V načrtu je tudi, da v bližnji prihodnosti naročijo arhitekturni načrt zasaditve dodatnih dreves v starem mestnem jedru. Brezo so zasadili na mesto, kjer je prej rasla bolna in odmirajoča vrba, katere deblo je bilo znotraj votlo, zato je obstajala nevarnost, da se nenadzorovano podre. Po več opozorilih Zavoda za turizem in kulturo Kranj, uprave Prešernovega gledališča in občanov, je MOK po strokovnem ogledu arborista ter potrditvi ZVKD pristopila k odstranitvi nevarnega drevesa, še preden so se tam začele množične decembrske prireditve. V obdobju praznovanja Prešernovega rojstnega dne in občinskega praznika so tako odmirajoče drevo nadomestili z vitalnim drevesom, ki bo v čast tudi našemu največjemu pesniku. Tudi iz zgodovinskih fotografij je razvidno, da je na tem prostoru že rasla breza, te pa rastejo tudi v Prešernovem gaju.
