Dvoživkam na pomoč pri varnem prečkanju ceste med selitvijo
Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj v petek, 5. marca, začenja akcijo varstva dvoživk med njihovo selitvijo na območju kranjske občine. V tem času se dvoživke namreč po selitvenih poteh odpravijo na svatbo, pri čemer so izpostavljene avtomobilom. Da bi zmanjšali njihovo smrtnost na cestah in omogočili uspešen razplod, bodo sodelujoči omogočili dvoživkam prosto pot čez cesto pod Joštom in pri Čukovem bajerju. Lani so tako rešili več kot 2000 žab.
Med pomembne selitvene poti za dvoživke na območju kranjske občine sodi cesta proti Joštu in cesta severno od bobovških jezerc skozi gozdiček ob jugozahodnem robu Brda. Prenašanje žab čez cesto bo jutri, v petek, med 18. uro in 20.30 pod Joštom. Na Bobovku bo zapora ceste od Gregorca do Zabreta in ob jugozahodnem robu JGZ Brdo od parkirišč do glavne ceste skozi Bobovek od 19. ure naprej. Zavod RS za varstvo narave udeležence, ki bodo sodelovali že pri tej prvi letošnji akciji, opozarja na nujno upoštevanje zaščitnih ukrepov (medsebojna razdalja, zaščitne maske, razkužila). Udeleženci naj imajo svetilke (najbolje čelne), oblačilo z odsevnimi trakovi, vedro, s katerim bodo prenašali dvoživke, lahko tudi rokavice iz lateksa in nepremočljiva oblačila ter obutev.
S tem bodo na območju kranjske občine prispevali k varstvu dvoživk, ki so med drugim koristne tudi za ljudi, saj se hranijo z žuželkami, polži in pajki. Hkrati so pomemben pokazatelj stanja v naravi, saj so občutljive na spremembe in med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. Številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja. Največji grožnji zanje sta uničevanje primernih življenjskih prostorov in smrtnost na cestah med selitvami na mrestišča.
Dvoživke se namreč razmnožujejo v vodah, kjer večina svatuje, odlaga mrest in preživi obdobje paglavca. Ko odrasle odložijo mrest, mladi osebki pa se preobrazijo, se praviloma odpravijo v poletna bivališča, kjer se hranijo in si naberejo zalogo za zimo, ki jo preživijo v zatočišču na kopnem ali redkeje v vodi. Spomladi se ponovno odpravijo na mrestišča. Prezimovališča, mrestišča in poletna bivališča so enakovredni deli življenjskega prostora dvoživk, ki so med sabo povezani s selitvenimi potmi. Selitvene poti so ustaljene in spomladi se osebki iste populacije skoraj istočasno odpravijo v bližnje vode. Selitev ob ugodnih vremenskih razmerah lahko traja le nekaj dni. Selitvene razdalje so različne in značilne za posamezne vrste; nekatere med bivališči prehodijo le nekaj 100 metrov, druge tudi do 5 km.
Za dodatne informacije se obrnite na Sonjo Rozman iz Zavoda RS za varstvo naravne dediščine: sonja.rozman@zrsvn.si, 04 20 19 467, 040 264 294.