Gorenjci smo visoko delovno aktivni in imamo visoko izobraženo delovno silo

Na prvi seji Sveta gorenjske regije v letu 2021, ki je potekala prek spleta, so gorenjski župani obravnavali sedem vsebinskih točk, in sicer osnutek Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027, se seznanili z aktivnostmi v okviru izvajanja Dogovora za razvoj gorenjske regije in s programom dela Regionalne razvojne agencije Gorenjske za leto 2021. Podprli so tudi predlog Društva za razvoj Slovenskega podeželja, da v zadostem obsegu zagotovijo sredstva Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v finančni perspektivi 2021–2027, sprejeli informacijo o konstituiranju Razvojnega sveta gorenjske regije za obdobje 2021–2027 ter o Gorenjskem konzorciju in prijavi na razpis za pametne skupnosti Ministrstva za javno upravo. Podprli pa so tudi nadaljevanje aktivnosti pri projektu 4.a razvojne osi.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske je v sodelovanju strokovnjaki z različnih področij (gospodarstva, razvoja človeških virov, okolja, prostora in infrastrukture, razvoja turizma in podeželja) pripravila osnutek Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027. Franja Gabrovšek Schmidt, vodja priprave, je županom na kratko predstavila sam potek priprave, s katero so začeli v letu 2018, ko sta Razvojni sveti gorenjske regije in Svet gorenjske regije sprejela sklep o začetku priprave, ter tudi Program priprave Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027. V nadaljevanju je predstavila vsebino dokumenta, s poudarkom na programskem delu, kjer so opredeljene razvojne prioritete, ukrepi in regijski projekti.

Povedala je, da Gorenjska po razvitosti zaostaja za povprečjem EU, se pa stanje izboljšuje. Znotraj kohezijske regije Zahodna Slovenija ima Gorenjska najnižji BDP, v primerjavi s sosednimi avstrijskimi regijami je ta kazalnik na Gorenjskem celo 1,5-krat nižji. Ima pa Gorenjska ugodne vrednosti kazalnikov razvitosti, razvojnih možnosti in ogroženosti in tako drugi najnižji kazalnik IRO (indeks razvojne ogroženosti) v letu 2019. In ne izstopa po visokem bruto domačem proizvodu na prebivalca, saj po tem kazalniku dosegamo okoli 90 odstotkov slovenskega povprečja.

Posebej izstopamo po visoki stopnji delovne aktivnosti, obenem pa tudi po nizki stopnji brezposelnosti, ki je nizka tudi med mladimi. Imamo visoko izobraženo delovno silo, kar okoli 30 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva ima terciarno izobrazbo. Produktivnost je višja od slovenskega povprečja. Relativno ugodnejši so tudi demografski kazalniki, saj je razmerje med starimi in mladimi boljše kot v večini ostalih regij.

Precej se je povišal tudi delež prečiščenih odpadnih voda s sekundarnim in terciarnim čiščenjem v regiji. Povedala je, da so na podlagi opredeljenih ključnih razvojnih ovir in prednosti ter priložnosti regije oblikovali vizija razvoja, in sicer »Visoka kakovost bivanja za vse generacije v povezani, energetsko varčni in čisti alpski regiji«. V okviru razvojnega dokumenta so oblikovalinekaj manj kot 60 regijskih projektov, ocenjenih na dobro milijardo evrov. Povedala je, da bodo v nadaljevanju vsebino dokumenta uskladili v regiji, po izvedenem teritorialnem razvojnem dialogu z državo pa bodo dokument podali v sprejem Razvojnemu svetu gorenjske regije in Svetu gorenjske regije.

Dogovor za razvoj gorenjske regije

Regionalna razvojna agencije Gorenjske je v letu 2020 uskladila in konec novembra 2020 na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala tretjo dopolnitev Dogovora za razvoj gorenjske regije. Po pridobitvi mnenja za posamezne projekte od resornih ministrstev je tretja Dopolnitev Dogovora, ki vsebuje projekte v skupni vrednosti sofinanciranja 30,6 milijona evrov, je minister za gospodarstvo že podpisal.

V nadaljevanju seje so Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, in Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije SORA, županom predstavili program dela Regionalne razvojne agencije Gorenjske za leto 2021, ki obsega delo vseh treh agencij (BSC, SORA, RAGOR). Program dela za leto 2021 obsega splošne razvojne naloge regionalnega razvoja in nadaljnje delo na petih razvojnih področjih: tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost; razvoj človeških virov; razvoj turizma; razvoj okolja, prostora in infrastrukture ter razvoj podeželja, kot novo področje pa se uvaja področje pametnih skupnosti.

Gorenjski župani so podprli predlog Društva za razvoj Slovenskega podeželja, da v zadostnem obseu zagotovijo sredstva Lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v finančni perspektivi 2021–2027. To bo namreč omogočalo nadaljnje uspešno izvajanje programa lokalnega razvoja. Dopis bodo naslovili na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Službo vlade za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V nadaljevanju so se župani seznanili s potekom aktivnosti glede sklica Razvojnega sveta gorenjske regije za obdobje 2021–2027 ter z aktivnostmi glede oblikovanja gorenjskega konzorcija in prijave na razpis za pametne skupnosti Ministrstva za javno upravo.

V okviru zadnje točke dnevnega reda je župan Občine Gorenja vas-Poljane, Milan Čadež, ostale župane seznanil z nadaljevanjem aktivnosti pri projektu 4.a razvojne osi. Svet gorenjske regije je sprejel sklep, s katerim podpira pospešeno nadaljevanje aktivnosti za realizacijo četrte razvojni osi in poziva Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo, da na osnovi izvedenih preliminarnih študij pričneta z umeščanjem trase v prostor.

Svet regije je prav tako izrazil podporo izboljšanju vseh obstoječih prometnih povezav med Gorenjsko in Goriško razvojno regijo, s ciljem izboljšanja razvojnega potenciala obeh regij in učinkovitejšega med regionalnega povezovanja