Kaj pridemo uredit na občino in kaj na upravno enoto

V Kranju se Mestna občina Kranj in Upravna enota Kranj nahajata v isti stavbi, zaradi česar pogosto prihaja do zmede glede pristojnosti in nalog, ki jih opravljata. Marsikdo ju enači ali zamenjuje, čeprav gre za dve povsem ločeni instituciji.

Pogosto rečemo ali slišimo, da »moramo nekaj uredit na občini«, potem pa se ob obisku oziroma telefonskem pogovoru s centralo v večini primerov izkaže, da pravzaprav potrebujemo storitve upravne enote. Tam namreč pridobimo večino »življenjskih« dokumentov, medtem ko občine z vzpostavljanjem ustrezne gospodarske in prometne infrastrukture, izobraževanja, socialne in splošne varnosti, prostorskimi načrti in drugimi akti skrbijo za kakovost življenja prebivalcev.

Naloge upravne enote

Upravne enote (UE) opravljajo naloge državne uprave, ki jih je treba enotno organizirati in izvajati na katerikoli od skupno 58 upravnih enot po državi. Med drugim izdajajo osebne izkaznice, potne listine, prijavo bivališča, vozniška dovoljenja, opravljajo registracije vozil, prijave ali sklenitve zakonskih/partnerskih zvez, tudi spremembo osebnega imena, izdajajo izpiske in potrdila iz matičnega in drugih registrov (zemljiška knjiga, geodetski podatki …), overjajo podpise oziroma prepise, sprejemajo vloge za digitalna potrdila ... Tam se prijavi rojstvo ali smrt, prizna očetovstvo, izdaja dovoljenja za javne prireditve, tudi za orožje, potrjuje podporo volivca, odloča o statusu in pravicah vojaških in civilnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja … Izdajajo tudi gradbena in uporabna dovoljenja, dovoljenja za legalizacijo objektov, za poseg v naravo, odločbe o razlastitvi in o omejitvi lastninske pravice, o vrnitvi razlaščenih nepremičnin, odločajo o zaščitah kmetij, statusu kmeta in drugem.

»Naša upravna enota opravlja naloge na območju kar šestih občin in je ena izmed treh velikih, produktivnih in uspešnih upravnih enot v Sloveniji ter predstavlja vez med državo in državljani. Četudi se naše in naloge občine razlikujejo, imamo skupne stranke.  Za njih se trudimo iz dneva v dan, saj smo kot družba postali zahtevni, želimo imeti kakovostne storitve v čim krajšem času s čim manj stroški. Smo pa zadovoljni, da smo lahko okrepili sodelovanje z županom Mestne občine Kranj in župani tudi drugih občin, ki jih pokrivamo,« pravi načelnica Upravne enote Kranj, dr. Metka Knific Zaletelj.

Upravna enota Kranj je pravkar izdala osvežen vodnik po UE Kranj. Dostopen je na tej povezavi.

Skupna pisarna za gradnje

Mestna občina Kranj in Upravna enota Kranj sta leta 2017 združili znanje in ustanovili Skupno svetovalno pisarno za gradnje, kjer občani hitro in na enem mestu dobijo osnovne informacije glede gradnje. Informirajo in posvetujejo se lahko glede prostorskih aktov (pogojih gradnje…), namenske rabe zemljišč, lokacijskih informacij, lokacijskih preveritev za gradnjo, gradnje enostavnih oziroma nezahtevnih objektov ..., kar je v pristojnosti Urada za okolje in prostor Mestne občine Kranj, medtem ko UE Kranj vodi postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj. V času epidemije in tudi zdaj, ko so v veljavi še vedno samozaščitni ukrepi, sicer formalno pisarna ne deluje, pač pa lahko stranke informacije s področja, ki se tiče prostorskih pogojev, dobijo na Mestni občini Kranj pri Poloni Omejc, soba št. 109 po predhodni najavi (polona.omejc@kranj.si oz. po telefonu 04/23 733 68), splošne informacije s področja gradenj, ki jih pokriva upravna enota, pa na Oddelku za okolje in kmetijstvo (ue.kranj@gov.si ali po telefonu 04 201 56 00).

Urejanje dokumentacije za tujce

Sicer pa upravne enote opravljajo tudi prijave, odjave ali spremembe stalnega oziroma začasnega prebivališča (ob tem tudi ugotavljajo dejansko stanje glede stalnega/začasnega prebivališča), ugotavljajo in sprejemajo v državljanstvo Republike Slovenije. So tudi prva institucija, ki jo obiščejo ekonomski migranti ob prihodu v Slovenijo, saj prav tu izdajajo dovoljenja tujcem za bivanje in delo v Republiki Sloveniji.

Kranj je precej obremenjen z dotokom priseljencev in na Mestni občini Kranj pogosto prejemajo vprašanja občanov, kaj namerava občina storiti v smeri zamejitve priseljevanja, čeprav za to nima nikakršnih pristojnosti. Vse pristojnosti za izdajanje dovoljenj za bivanje imajo državne institucije (od zavoda za zaposlovanje do upravne enote) in ker MOK še zdaleč ni edina občina, ki se sooča s posledicami povečanega priseljevanja, je treba to reševati sistemsko, torej s spremembo zakonodaje.

Župani nimajo neposrednega vpliva na sprejemanje in spremembe zakonodaje, a so na kranjski občini s ciljem, da zakonodajalcem predstavijo in predlagajo možne rešitve za boljše vključevanje tujcev v lokalno okolje, lani poleg Sosveta za varnost ustanovili še Posvetovalno komisijo za tujce, ki obravnava problematiko priseljevanja tujcev. V njej so predstavniki institucij, ki imajo s tujci po prihodu v Slovenijo največ opravka (Zavod za zaposlovanje, UE Kranj, Center za socialno delo – Gorenjska, Finančna uprava RS - Kranj, kranjska policija), strnili izkušnje, MOK pa je na podlagi predlogov za rešitve sredi oktobra lani Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru RS poslala pobudo za spremembo zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje oseb iz tako imenovanih tretjih držav in preprečila morebitne zlorabe pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih transferjev.

Rešitve na ravni države

Vlada oziroma državni zbor je letos spomladi sprejela nekaj pomembnih sprememb zakonodaje na tem področju, nekatere tudi v skladu s predlogi MOK oziroma posvetovalne komisije. Dopolnitve zakona o prijavi prebivališča so tako usmerjene predvsem v reševanje problematike prijav tako imenovanih fiktivnih prebivališč posameznikov. Med drugim uvaja površinski normativ za število prijavljenih na kvadraturo uporabne površine stanovanja, poenostavlja tudi postopke preverjanja resničnosti prijave in podobno.

Zakon o tujcih pa prinaša bolj zaostrene pogoje bivanja za tujce, saj uvaja dvoletno bivanje tujca v Republiki Sloveniji za združitev družine in ne več eno leto; zahteva znanja slovenskega jezika za polnoletne družinske člane na vstopni ravni in znanje slovenskega jezika za tujce (A1), ki v Sloveniji prebivajo dalj časa (A2), uvaja tudi spremenjen način dokazovanja prejemanja potrebnih sredstev za preživljanje …

Kakor kažejo izkušnje, je največja težava sporazumevanje oziroma neznanje osnov slovenskega jezika, kar močno otežuje komunikacijo s tujci v vsakdanjem življenju, zlasti na področju zdravstva in šolstva. Mestna občina Kranj se zato pogosto obrača tudi na ministrstvo za izobraževanje in spodbuja sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi celostno uredila tudi vključevanje priseljencev v institucije (šole, vrtce, mladinske organizacije …). »Naši predlogi gredo zlasti v smeri spodbud oziroma zahtev glede znanja osnov slovenskega jezika. Predlagali smo se že večje število oziroma dodatne ure pouka slovenščine za tujce, usposabljanje večjega števila medkulturnih mediatorjev, uvedbo 'pripravljalnice' kot vmesne stopnje do vključitve otroka v vzgojno-izobraževalni sistem, torej obvezno izobraževanje za usvojitev osnov slovenskega jezika. Marsikaj bi olajšal tudi sprejem Koncepta dela za vključevanje otrok, dijakov in učencev priseljencev in Učni načrt za začetni pouk slovenščine za predšolsko vzgojo ter prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje,« meni župan MOK Matjaž Rakovec.

Naloge občin

Sicer pa se občani na Mestno občino Kranj najbolj pogosto obračajo v zvezi s prometno problematiko (pobude za ureditev cestne in kolesarske infrastrukture, prometna signalizacija, parkirišča, načrt obnov oziroma investicij, javna razsvetljava …), glede urejanja odlaganja odpadkov (divja odlagališča, ekološki otoki, odvozi …), iščejo informacije glede pogojev gradnje, dajejo pobude za investicije v svojih krajevnih skupnostih, opozarjajo na hrup, vandalizem, okvare infrastrukture ali sistemov, s katerimi upravlja MOK, in podobno.

Naloga občin je, kako piše v Zakonu o lokalni samoupravi, zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva z upravljanjem občinskega premoženja na način, ki omogoča gospodarski razvoj občine, ob tem pa ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj (tudi najemnih in socialnih), upravlja in skrbi za lokalne javne službe, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine; ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja.

Na družbenem področju pa vzpostavlja ugodne pogoje za vzgojno-izobraževalno, informacijsko, turistično, kulturno in druge dejavnosti, pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele; pospešuje razvoj športa in rekreacije, organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč.

Mestne občine pa ob tem skrbijo še za razvoj mesta kot celote, za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe, določajo namembnost mestnega prostora, urejajo mestni promet, zagotavljajo delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost, skrbijo za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena.

Eden bolj obleganih hodnikov Upravne enote Kranj