Kranj v konzorciju: z vodikom v nizkoogljično prihodnost
V Sloveniji se obeta velik demonstracijski projekt na področju vodikovih tehnologij; 18 partnerjev, med njimi tudi Mestna občina Kranj, je podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov. Promocijo vodikovih tehnologij in vključevanje vodika v prihodnji energetski sistem podpira tudi država.
Če želimo doseči zelene zaveze o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in ohraniti konkurenčnost evropske industrije, moramo najti čistejša alternativna goriva in nujno razviti njihove možnosti uporabe, so poudarili govorci na podpisu konzorcijske pogodbe Družba 5.0 – Prihodnost z vodikom 15. marca 2024 v Ljubljani. In prav vodik se pojavlja kot potencialno osrednji medij za pretvorbo in shranjevanje energije iz nizkoogljičnih virov, ki se nato lahko uporabi v energetiki, transportu ali industriji.
Za pospešitev uvedbe vodika kot trajnostnega goriva je Slovensko-japonski poslovni svet skupaj z Inženirsko akademijo Slovenije in družbo ELES, ki ga bo koordinirala, organiziral konzorcij deležnikov, ki ima dostop do več kot 6.500 strokovnjakov iz različnih področij in desetletja izkušenj industrijskega inženiringa. Združuje 18 partnerjev, in sicer: ELES, HSE, Skupina GEN, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Plinovodi, PETROL, Energetika Ljubljana, Talum, Skupina Slovenske železnice, TPV Automotive, SOLVERA LYNX, BTC, poleg Mestne občine Kranj (MOK) pa sta v njem še Mestna občina Ljubljana in Občina Ajdovščina.
Mestna občina Kranj je v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in cilj vanjo vključenih mest je iskanje praks, ki bodo pozneje v pomoč ostalim mestom pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora – podnebne nevtralnosti do leta 2050. Med šestimi glavnimi ukrepi je na področju energetike tudi vzpostavitev infrastrukture za e- in vodikova vozila. »Vodik bo imel v prihodnje na področju energetike in mobilnosti najpomembnejšo vlogo, zato smo s podpisom konzorcijske pogodbe naredili izredno pomemben korak. V Kranju imamo v načrtu, da bi vodik najprej gnal mestne in medkrajevne avtobuse ter delovna vozila Komunale Kranj, predvideni pa imamo že tudi dve lokaciji, kamor bi lahko postavili vodikove polnilnice. Te ne bodo na voljo le za interno rabo, pač pa tudi obiskovalcem in tujcem, ki bodo potovali po naših krajih,« je ob podpisu konzorcijske pogodbe povedal župan MOK Matjaž Rakovec.
Med podpisniki iz Kranja je tudi Elektro Gorenjska, ki od sodelovanja z japonskimi partnerji obeta še večji pospešek oziroma razvoj na področju vodikovih tehnologij.
Številne priložnosti za sodelovanje
Konzorcij lahko vzpostavljanje vodikovega ekosistema podpre z zagotavljanjem infrastrukture za demonstracijske projekte, elektroenergetskega omrežja za prenos in distribucijo nizkoogljične energije, prenosnega in distribucijskega plinskega omrežja za mešanje vodika z zemeljskim plinom, sistemov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije, uporabnikov vodika in drugih ključnih virov.
Vendar pa doslej ni imel partnerja s proizvodnimi zmogljivostmi vodikove opreme in s tehničnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pomagal, da bi vodikov ekosistem postal resničnost. Zato konzorcij na tem področju prepoznava priložnost za nadaljevanje odličnega sodelovanja med slovenskimi in tujimi partnerji ter za razvoj mednarodnih projektov na področju vodikovih tehnologij, ki lahko po uspešni implementaciji v Sloveniji služijo kot model za države članice Evropske unije in druge države po svetu.
Prizadevanja partnerjev na področju medsektorskega povezovanja pri vzpostavljanju vrednostne verige vodika iz nizkoogljičnih virov v Sloveniji so podprla tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Minister slednjega, dr. Igor Papič, je poudaril, da je idejo o novem projektu na področju vodikovih tehnologij podprla tudi Evropska komisija in združenje Hydrogen Europe, želja Slovenije pa je, da bi pri projektu sodelovali tudi partnerji z Japonske.
Kot je na slovesnem dogodku povedal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, je minilo leto in pol, odkar je takratnemu predsedniku agencije NEDO (projekt pametnih omrežij) izrazil namero, da bi v Sloveniji sestavili konzorcij za vodikove tehnologije, s katerim bi poiskali japonskega partnerja, ki bi lahko kandidiral za nepovratna sredstva agencije NEDO. »Moja ideja po obisku Tokia novembra 2022 je temeljila na aktivnostih, sestavljenih iz več korakov. Najprej sestaviti močan slovenski konzorcij, ki bi bil partner potencialnemu japonskemu partnerju, ki kandidira na razpisu NEDO. Sledi podpis sporazuma med konzorcijem in japonskim partnerjem. Zaključni korak pa je izvedba enega ali več demonstracijskih projektov. Vmesni korak, ki se je pričel lanskega junija, je torej s podpisom konzorcijske pogodbe končan.«
Široka uporabnost vodika
Med prepoznanimi priložnostmi so uvedba mestnih avtobusov in komunalnih vozil s pogonom na vodik, postavitev vodikovih polnilnic na strateških lokacijah za logistiko in drug komercialni transport, gradnja elektrolizerjev različnih zmogljivosti s priklopom na prenosno ali distribucijsko električno omrežje, gradnja postrojev za vmešavanje vodika k zemeljskemu plinu v obstoječem plinovodnem omrežju, postavitev hranilnikov vodika ali mešanice vodika in zemeljskega plina, nadgradnja ali predelava obstoječih plinskih turbin na mešanico goriva, ki vsebuje vodik, namestitev plinskih turbin na vodik (hydrogen-ready) za kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije, uporaba mešanice vodika in zemeljskega plina kot nizkoogljičnega goriva za daljinsko ogrevanje, uporaba nizkoogljičnega vodika v industrijskih procesih, uporaba nizkoogljičnega vodika v letalskem prometu, razvoj domačega trga nizkoogljičnega vodika in drugo.
Vir: gov.si; nas-stik.si
Fotografije: ELES in MOK
