Kranj z novimi drevoredi postaja čedalje bolj zelen

V Mestni občini Kranj so pred kratkim zasadili več dreves oziroma drevoredov, saj je zdaj najbolj primeren čas za saditev. S tem uresničujejo enega od zadanih ciljev – še večjo ozelenitev mesta in okolice. Vendarle pa je treba občasno kako drevo zaradi različnih razlogov tudi odstraniti. Odslej bodo vsa drevesa, določena za posek, označili s posebnimi nalepkami in s kontaktom arborista, ki bo na voljo za morebitna vprašanja glede načrtovanega posega.

 

V Mestni občini Kranj (MOK) so lani posadili 77 dreves, letos v spomladanskem času 48, največ zasaditev pa izvajajo prav zdaj, v jesenskem času. Do konca leta bo tako zasajenih prek 200 dreves.

Konec avgusta sta župan MOK Matjaž Rakovec in predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić ob hipermarketu Mercator Kranj na Primskovem simbolično zasadila dva od skupno 18 lipovcev, ostalih 16 pa so zasadili zdaj. Zaradi koničaste krošnje lipovcev (Tilia cordata Rancho), ki bodo zrasli do 12 metrov visoko, se bo ohranila preglednost na cestišču, poleg tega ta podvrsta dobro prenaša sušo in vročino, je odporna proti vetru in mrazu ter je zato zelo primerna vrsta za saditev na prostorsko omejenih rastiščih. Listi se jeseni obarvajo v živo rumeno barvo in se razmeroma dolgo obdržijo na vejah.

 

Lipovci

 

Enotni videz mestne vpadnice

Spomladi bo zeleno tudi na drugi strani vpadnice, od krožišča Primskovo v smeri Planine, saj so tam pravkar zasadili 56 dreves, prav tako lipovcev, le druge podvrste (Tilia cordata Greenspire). Ti imajo prav tako ozko in ovalno krošnjo, vendar zrastejo višje, do 25 metrov, za rast pa potrebujejo nekoliko več prostora. Tudi ta podvrsta dobro prenaša sušo in vročino ter onesnažen mestni zrak. Listi ostanejo sveže zeleni skozi celo poletje, medtem ko se jeseni obarvajo zlato rumeno. Drevored bo tako poenotil videz glavne mestne vpadnice, ob tem pa nudil še senco ob kolesarski poti.

 

 

»Če bi morali na kratko opisati naše mesto, bi lahko rekli, da gre za urbano v naravi, saj je dejansko obdano z zelenimi površinami – gozdovi, travniki, vzpetinami. Zato si prizadevamo za še večjo ozelenitev samega mesta in ožje okolice, kar je bila tudi ena od pomembnih zavez, ki smo si jih zadali v času našega mandata. Postopoma jo uresničujemo, naš cilj je v dveh mandatih posaditi tisoč dreves. Vsako novo drevo namreč za Kranj pomeni več zelenja, boljši zrak, več sence, bolj prijetno in kakovostno bivanje za občanke in občane,« je poudaril Matjaž Rakovec.

 

Poldrevored ob Bleiweisovi, vrbe v Majdičevem logu

Sredi novembra so ob Bleiweisovi cesti ob Parku La Ciotat zasadili še 13 kroglastih javorjev (Acer platanoides 'Globosum'), ki so priljubljena mestna drevesa z gosto zaprto krošnjo. So izredno prilagojena urbanemu življenju, saj ne zahtevajo veliko od tal, odporni so na veter in izjemno dobro prenašajo sušo. Zrastejo do višine šest metrov, mladi listi so spomladi rjavo rdeči, pozneje pa postanejo temnozeleni. Cvetijo aprila in so priljubljena prva paša čebelam, v gostih krošnjah dreves pogosto gnezdijo ptice.

 

Poldrevored

 

V pravkar odprtem Majdičevem logu, novi sprehajalni in kolesarski povezavi med starim mestom ter zelenimi površinami ob Savi in nakupovalnim središčem, so obrežje zasadili z avtohtonim obvodnim rastjem, z desetimi vrbami vrste iva (salix caprea), ki v višino zrastejo do 12 metrov, ob tem pa še nekaj drugega rastlinja, ki bo prispevalo k utrditvi poti. S tem projektom je mesto dobilo novo zeleno površino.

 

Majdičev log

Vrbe na obrežju savskega kanala v Majdičevem logu.

 

Bolj zeleno je, spomladi bo še bolj, tudi Mestno pokopališče. Letos so tam zasadili večje število klekov (ki jih laično imenujemo tudi ciprese), ob tem z novimi nadomestili posušene, ob dveh klopeh dva maklena, pred kratkim ob tretji klopi še drevo iste vrste, pri mrliških vežicah pa dve povešavi rdeči bukvi.

 

 

V naslednjih tednih v MOK načrtujejo še zasajanje okoli 30 različnih vrst dreves na več lokacijah v MOK, s katerimi bodo nadomestili iz različnih razlogov odstranjena oziroma posekana drevesa. Ker čeprav so drevesa lepa in v mestih povečujejo kakovost bivanja – proizvajajo kisik, porabljajo CO2, dušijo hrup, dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra, so vir hrane in bivališče številnim živalim … –, jih je treba v primeru, ko predstavljajo nevarnost za ljudi ali povzročajo škodo, odstraniti.

 

Nujni posek zaradi bolezni

Pred kratkim so morali tako posekati nekaj jesenov na Župančičevi ulici. Kakor je pojasnil Erik Vidmar, certificiran arborist, so odločitev sprejeli predvsem zaradi okužbe s tujerodno invazivno glivo jesenov ožig. »Ta gliva povzroča odmiranje posameznih delov krošnje in s časom celotnega drevesa. Ker se okužba širi po zraku, posek priporoča tudi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.« Okuženo drevo je namreč še bolj dojemljivo za napade drugih patogenih organizmov, in to se je dogodilo tudi v primeru jesenov na Župančičevi ulici. »Poleg tega smo na koreničniku posameznih jesenov opazili trosnjake glive črneča ožganka, ki povzroča belo trohnobo lesa korenin in koreničnika. Drevo, okuženo s to glivo, je izjemno nevarno, saj se zaradi razkroja korenin poruši, kar lahko na tako ozki ulici povzroči znatno gmotno škodo, lahko še kaj hujšega,« je še pojasnil arborist.

 

 

Na območje Župančičeve ulice bodo posekana drevesa nadomestili s 16 novimi drevesi vrste stebrasti mali jesen (Fraxinus ornus 'Obelisk'). Odlikuje jih močna odpornost, poleg tega so zelo primerna za urbana območja; zaradi svoje ozke krošnje, rastnih zahtev in odpornosti zato tudi za rastišče na Župančičevi ulici.

 

Vsako drevo bodo pred odstranitvijo označili

Odločitev o poseku dreves ni nikoli lahka, pogosto odstranitev dreves zaradi dobrobiti, ki jih tovrstno rastje prinaša, vznemiri tudi meščane. V MOK zato odslej s posebnimi nalepkami označujejo drevesa, ki so določena za posek. Na nalepkah je tudi kontakt arborista, na katerega se občani lahko obrnejo, če bi imeli vprašanja glede označenega drevesa (na fotografiji).

 

Označba dreves