Kranjska dolga miza že tretjič navdušila
Grajsko dvorišče Khiselstein je 7. septembra zavzela kulinarika. Kranjska dolga miza, ki je bila letos že tretjič, je poleg sestavin, pridelanih v Kranju in okolici, v ospredje postavila še uspešne gastronomske zgodbe, tesno povezane z gorenjsko metropolo. Tudi letos je imel dogodek dobrodelno noto, saj je podjetje Žito kranjski enoti Centra za socialno delo Gorenjska priskočil na pomoč s prehranskimi paketi za 70 posameznikov.
Jedi za sto gostov so ustvarili kranjski chefi Aleš Kristan, Uroš Gorjanc in Tomaž Polenc. Pridružila sta se jima še Igor Jagodic (Restavracija Strelec – ena Michelinova zvezdica) in Jorg Zupan (Obedovalnica Aftr, Bistro Breg). Oba sta bila rojena v Kranju in sta tudi zdaj, ko že vrsto let delata v Ljubljani, tesno povezana z največjim gorenjskim mestom. Poleg gostincev so se na dolgi mizi predstavili tudi izbrani kmetovalci iz Kranja in okolice, ki so na domačijah pridelali oziroma predelali sestavine za postrežene jedi. Nekaj besed o svojem delu in pomenu lokalne preskrbe so tako povedali: Dragica Štirn (Kmetija Štirn), Ana Krč (Kmetija Krč), Primož Krišelj (Ekološka kmetija Pri Šuštarju), Jure Žerovnik (Kmetija pr' Krakovc) in Teja Podjed (Mlekarstvo Podjed). Zraven dobrot z omenjenih domačij so chefi uporabili še sestavine z ostalih kmetij, ki jih najdemo v Kranju in okolici.
Kot je povedal kranjski župan Matjaž Rakovec, je bilo letos zanimanje gostov za kulinarični dogodek izjemno. Hkrati je poudaril, da v Kranju spodbujajo uporabo lokalne in na ekološki način pridelano hrane v javnih zavodih. Omenil je tudi pomen kakovosti kranjske vode iz pipe, ki je po mnenju strokovnjakov ena najboljših na svetu, ter dodal, da je Kranj letos postal evropska destinacija odločnosti 2023 tudi zaradi zelenega kulinaričnega dogodka Kranjska dolga miza.
Tudi Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj, se je iskreno zahvalil vsem, ki so že tretje leto zapored ustvarili vrhunsko gurmansko doživetje. Poudaril je, da se na Zavodu za turizem in kulturo Kranj trudijo tudi vse ostale dogodke pripraviti na trajnostni način. Prof. dr. Janez Bogataj je v krajšem nagovoru podčrtal pomen samooskrbe in težnje k čim krajšim dobavnim verigam. Omenil je, da se svetovna kulinarika danes razvija v dve smeri: ena poudarja avtorske kuhinje, druga se naslanja na lokalno in regionalno prehransko kulturo. V to, nazadnje omenjeno smer, bi po Bogatajevem mnenju lahko uvrstili tudi Kranjsko dolgo mizo, ki spoštuje samooskrbo, kratke dobavne verige, štiri letne čase in sodobno interpretacijo prehranske dediščine.
Kranjska dolga miza spada med najboljše trajnostne prakse v našem mestu, saj v ospredje postavlja lokalne sestavine in kratke dobavne verige, skrb za zmanjševanje zavržene hrane in fokus na to, da dogodek pripravimo brez odvečnih smeti. Tudi letos bomo izračunali ogljični odtis dogodka, zato smo obiskovalce pozvali, naj se v jedro mesta odpravijo na podnebju prijazen način. Lani smo, v primerjavi z letom poprej, za 50 odstotkov zmanjšali ogljični odtis dogodka Kranjska dolga miza. Pri trajnostni usmerjenosti zelenega kulinaričnega dogodka je ključna tudi njegova povezovalna vloga, saj pri pripravi Kranjske dolge mize sodelujejo gostinci, torej kuharji in natakarji, kot tudi lokalni dobavitelji oziroma pridelovalci in predelovalci. S takšnimi dogodki v Kranju negujemo skrb za našo kulinarično tradicijo.
