Nagrada Društva šola zdravja vaditeljici iz Planine, Sonji Gregorič

Dobra volja je najbolja! Polna prav takšne volje in energije je skoraj 70-letna Sonja Gregorič, upokojenka in vaditeljica vadbe »Metoda 1000 gibov« pri skupini Društva Šola zdravja Planina v Kranju. V letošnjem letu je prav za svoj izjemen prostovoljni doprinos društvu, kot tudi skupini vadečih v Kranju, prejela nagrado Društva Šola zdravja. 

Sonja še zdaleč ni upokojenka, ki bi v svojem tretjem življenjskem obdobju umirila svoje konje. V resnici jih je še bolj zagnano pognala na pot številnim novim aktivnostim, za katere prej ni imela časa: »Enkrat je treba nadoknaditi. Pravijo, da imamo v življenju svojo kvoto vsega in če prej nisem porabila te kvote za telovadbo, jo bom pa zdaj,« je povedala v telefonskem pogovoru, kjer se prav res začuti njen zanos in dobra volja.

Članica Društva Šola zdravja je šest let. »Najprej sem na telovadbo hodila k skupini v Prešernovem gaju, pozneje pa smo organizirale svojo skupino na Planini, ker je bilo veliko vadečih uporabnic iz Planine.« Šola zdravja ji je v življenju prinesla »en red, eno skrb, da zjutraj vstaneš, se oblečeš in greš. Tam te pričaka veliko nasmejanih obrazov in to ti polepša dan.«

Mnogim pa dan polepša tudi Sonja. »Udeleženke vadb so zelo navdušene, če jaz vodim. Saj ne, da bi se hvalila, ampak je res. Mogoče tudi zato, ker povem počasi, vodim jih v dihanje, pa pokažem jim, kako je treba pravilno držati roke ...«  V skupini se jim občasno pridruži tudi gospa iz Ukrajine, ki je zaradi vojne v domovini prišla v Slovenijo, »ne razume dosti, ampak ji počasi pokažem, gleda me in dela. Verjetno se gospa ne bi odločila za vadbo, če ne bi bilo takšne spodbude.« O njeni pozitivni energiji potrjujejo tudi vadeče v skupini Šole zdravja v Kranju, ki so jo tudi predlagale za letošnjo prejemnico nagrade Društva Šola zdravja.

Sonja pa je med drugim tudi članica Društva upokojencev Kranj, kjer je tudi v. d. podpredsednice društva. Tam opravlja številna dela, starejšim pomaga do neprofitnih stanovanj, seveda pa je veliko prostora tudi za gibanje, »od jeseni do spomladi z upokojenci hodimo iz Planine do Hrastja. Naredimo en sprehod in že nekaj mesecev kar tam na igrišču za njih vodim še eno telovadbo Metoda 1000 gibov. Tisti dan tako dvakrat vodim telovadbo.«

In ne samo to – prav vsak dan, še preden se odpravi aktivnostim naproti, naredi tibetanske vaje, tudi ob nedeljah. Te jo poženejo v dan, ki pa je vsakič malo drugačen in zelo pester. »Vsak dan sem zelo zasedena. Ob ponedeljkih in sredah delam na Društvu upokojencev Kranj, ob torkih in petkih, poleg telovadbe, hodimo čez polje do Hrastja, ob četrtkih v hribe, ker sem tudi pri planinski sekciji upokojencev, ob sredah pa zgodaj zjutraj hodim kegljat. Četrtke in srede tako zame telovadba Šole zdravja odpade.«

Hodi tudi na t. i. spinning, skupinsko kolesarjenje na sobnih kolesih v lokalnem športnem centru, zelo rada pa se odpravi tudi na Jošta: »Lani sem bila tam kar 104-krat, letos pa že 56-krat«.

Res, njen urnik je zapolnjen. Ko smo se dogovarjali za telefonski pogovor, je bila ravno v Izoli na izobraževanju projekta Starejši za starejše, potem pa jo je pot vodila še v Zagreb, saj jo je Ljudska univerza Kranj povabila k projektu Erasmus+. »Erasmus je bil prej samo za mlade, zdaj pa so ugotovili, da tudi starejši nismo kar tako.« Tako jo je na Hrvaškem čakal še intenziven tečaj angleščine.

Kaj pa načrti za pomlad in poletje? »Nič kaj dosti ne načrtujem. Kar pride, pride. Pa naj bo v redu,« pravi Sonja.

Glede na neverjetno zagnanost smo prepričani, da bo tisto, »kar pride«, Sonja znala izkoristiti. Kvot, kot jim reče, ima zagotovo še dovolj.

Zapisala Ana Pirih