Ob 90-letnici smrti bazoviških junakov so se poklonili njihovemu spominu

Letos mineva 90 let od smrti bazoviških junakov, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča, Zvonimirja Miloša in Ferda Bidovca, ki so jih 6. septembra 1930 po obsodbi na t. i. 1. tržaškem procesu usmrtili na bazoviški gmajni. Mestna občina Kranj je ob tem pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik RS Borut Pahor, goste in udeležence pa sta pozdravila tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in odbornik Občine Doberdob Danijel Jarc.

Mestna občina Kranj (MOK) tradicionalno skupaj s tržaškimi domoljubi in predstavniki zamejskih organizacij ter Odborom za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravi v Kranju spominsko slovesnost. Tokratna je bila dva dni pred 90. obletnico pri obeležju, ki so ga štirim upornikom proti fašizmu v Kranju postavili že leta 1930 in tako velja za prvi antifašistični spomenik na svetu.

Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. »Ljudje moramo iskati med narodi tisto, kar nas povezuje, graditi na tistem, kar nam je skupno. O tem sem razmišljal, ko sva se 13. julija letos z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello bližala spomeniku bazoviškim junakom na Bazovici. V zadnjih 50 letih sem si predstavljal vse mogoče stvari, nikoli pa nisem pričakoval, da bo pred bazoviškim spomenikom stal italijanski predsednik skupaj s slovenskim in si bosta segla v roke ter se skupaj poklonila spominu na njih. To je bilo zahtevno dejanje, polno simbolike, s katero sva želela nagovoriti vse ljudi, ki so strpni, stremijo k sožitju, se zavedajo, da je treba graditi skupno Evropo na temeljih antifašizma, svobodomiselnosti in proti vsem totalitarizmom.«

Slovesnosti se je udeležila skupna delegacija obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji (SKGZ in SSO), predstavniki Društva TIGR ter območnega in republiškega združenja za vrednote NOB, predstavniki domačega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, pa tudi občani in drugi obiskovalci. Goste in udeležence sta pozdravila župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in odbornik Občine Doberdob Danijel Jarc.

Župan MOK je ob tem povedal: »Kranj nikdar ne bo pozabil bazoviških žrtev kot simbola. Mi nočemo deliti, ampak združevati ljudi v družbo, odprto za nova spoznanja in soočeno s svojo zgodovino. To je naše mesto, naša država, naša domovina, kjer netenja nizkih strasti prepoznamo in jih zavračamo. Zato se lahko danes ob spominjanju dogodkov spred devetdeset let opredelimo do slehernega poskusa diktature – naj ima črn ali rdeč ali kakršenkoli drug pečat. In jo zavrnemo. Moramo slediti ljudem, ki smo jim postavili ta spomenik, in se upreti slehernemu poskusu, da bi se rodila še kdaj ideologija ter z njo sistem in način vladanja ter ravnanja, ki spodbuja prevlado enih nad drugimi. Ravnajmo tako, da soljudje ne bodo plačevali z življenji za ideale, ki so nam skupni in ohranjajo človeštvo.«

Podobne misli je posredoval tudi Danijel Jarc, ki je prebral govor župana Občine Doberdob Fabia Vizintina. Ta se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti. »Z odpravo nacifašizma se je v Evropi odprla pot k miru, medsebojnemu spoštovanju in uveljavljanju pravic. Slovenski narod se mora zahvaliti bazoviškim junakom za podlago pri gradnji boljše in pravičnejše družbe. Izkoristimo njihovo dediščino, da bomo tudi mi zagotovili boljše pogoje našim potomcem. Nadaljujmo, kar smo se naučili v osvobodilnem boju. To smo jim dolžni.«

Program spomina na bazoviške junake je bil kulturno bogat. Sodelovali so Prešernovo gledališče Kranj z recitacijami v izvedbi Vesne Slapar, Ženska vokalna skupina DANICA iz Občine Sovodnje ob Soči, častni straži tabornikov Rodu Modri val iz Trsta in Gorice in Zveza tabornikov občine Kranj ter praporščaki.

Mestna občina Kranj je ob tej priložnosti pripravila tudi razstavo v okviru Galerije na mestu pred Mestno knjižnico Kranj. Tam so v sliki in besedi predstavljeni glavni akterji in dogodki v boju za slovenstvo in uporu proti fašizmu pred devetdesetimi leti.