Pobuda znanosti: Ohranimo divje kostanje!
Si lahko predstavljate mestne drevorede, trge, parke, gostilniške vrtove brez veličastnih divjih kostanjev? A zaradi bolezni, ki jih napada, bi ta čudovita drevesa lahko postala preteklost. V želji, da bi jih ohranili, v okviru evropskega projekta Noč ima svojo moč poteka spremljanje zdravja divjih kostanjev, k čemur so vabljeni prav vsi državljani. Pridružite se pobudi znanosti ter potepanja po mestnih ulicah in okolici združite z aktivnim opazovanjem bolezenskih znamenj teh edinstvenih dreves.
Divje kostanje, nekdaj zelo modna in Slovencem nasploh ljuba drevesa, imenujemo tudi 'cesarska' drevesa. Menda zato, ker so jih včasih, ko so v evropskih državah še vladali cesarji, veliko sadili, največ v drevorede ob širokih novih cestah ter ob gradovih in cesarskih dvorih. V preteklosti so bila to tudi zelo uporabna drevesa; med drugim so les divjega kostanja uporabljali za izdelavo kolov v vinogradih, plodove so nabirali za hrano prašičev in krmo divjih živali, kot zdravilo za ožilje je plodove cenila tudi ljudska medicina.
Drevo brez skorje ne more preživeti
A v zadnjem času divje kostanje, te pomembne soustvarjalce naše mestne krajine, čedalje bolj ogroža nevarni kostanjev bakterijski skorjemor. Že samo ime pove, da gre za bolezen, ki uničuje skorjo oziroma lubje kostanjev. Skorjemor prepoznamo po izcejanju oranžne, rdeče do rjasto rjave tekočine iz razpoke na okuženi skorji, največkrat na deblih dreves. Skorja začne odmirati, drevo pa brez skorje ne more preživeti, zato se posuši.
Takole je videti kostanjev skorjemor. Foto: Dušan Jurc
Postanite raziskovalci in pomagajte
Ker te bakterijske drevesne bolezni ne moremo zdraviti, je najučinkovitejši ukrep za zajezitev te bolezni pravočasno odstranjevanje okuženih divjih kostanjev. Da pa bi vedeli, kje vse se divji kostanji nahajajo, potrebujemo vašo pomoč. Postanite torej raziskovalci in s sodelovanjem v vseslovenskem projektu za državljane pomagajte ohraniti našo mestno krajino. Rezultate vaših opažanj lahko oddate na spletni strani www.noc.moc/kostanj, kjer boste izvedeli še kup zanimivosti o divjih kostanjih in letošnjem projektu Noč ima svojo moč.
Partnerji projekta tudi kranjski zavodi
Pester program projekta 'Noč ima svojo moč' je skupaj sooblikoval konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije. Gre za skupek aktivnosti v okviru letošnje Evropske noči raziskovalcev – vseevropske akcije v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – Obzorje 2020. Pri tem projektu kot partnerji letos znova sodelujejo tudi Mestna knjižnica Kranj, Kranjski rovi, Osnovna šola Simona Jenka Kranj ter Muzej Tomaža Godca, ki deluje pod okriljem Gorenjskega muzeja.
Naslovna fotografija: Sara Kebe