Poziv lastnikom: obvarujmo gozd pred lubadarjem in požari
Lanska suša in vročina sta zelo oslabeli drevje, predvsem pa smreko v nižinah Gorenjske. Posledično so se močno namnožili podlubniki – lubadarji, ki jim takšne razmere zelo ustrezajo. Lastniki in gozdarji se z napadenim drevjem borijo že od lanskega poletja in slednji še bolj kot sicer pozivajo lastnike, ki imajo v gozdu smreko, da v poletnem času redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarjev. Obenem pa obiskovalce gozdov naprošajo, naj s svojimi dejavnostmi ne ovirajo del pri spravilu lesa.
Kljub temu, da so padavine letos dokaj pogoste, to ne ustavi razvoja lubadarjev. Nekateri zmotno mislijo, da letos pa ne bo težav zaradi obilice padavin.
Od začetka leta pa do 15. junija letos je bilo na kranjskem gozdnogospodarskem območju označeno za posek 43.000 m3 napadenih smrek – lubadark, kar je 10-krat več kot v istem obdobju lani. Najhuje je na širšem območju Šenčurja, kjer je ta dvig kar 86-krat višji (11.800 m3). Samo v revirju Šenčur je bilo izdanih kar 670 odločb za sanitarni posek, na celem območju pa 2.400.
Ker nismo niti na sredini poletja, se bo napad podlubnikov še nadaljeval. Tudi letos bo največ napadenega drevja na prodnatih tleh kranjsko-sorškega polja, na prisojnih legah in kamnitih tleh. Povečana populacija lubadarjev je povsod, od nižine pa vse do zgornje gozdne meje v gorah.
V nevarnosti pa ni le smreka, močno se sušijo tudi hrasti, bresti, jeseni, ponekod celo bukve. Prizadeto je tako staro kot mlado drevje.
Lastnike, ki imajo v gozdu smreko, na območni enoti Kranj Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) prosijo in pozivajo, naj v poletnem času redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarjev (rjava črvina ob koreničniku pod smreko, spreminjanje iglic v rdečkasto barvo, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno smoljenje v srednjem delu drevesa, sušenje vrhov). Ob pojavu takšnih znakov naj obvezno obvestijo svojega revirnega gozdarja oziroma gozdarko in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč takoj pričnejo s sanacijo – posekom in odvozom napadenega lesa. V vročini je razvoj lubadarjev še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega lesa ključno, da se škode ne širijo naprej. Ob prejemu obvestila gozdarja, da imajo v svojem gozdu lubadarke, pa naj reagirajo takoj.
Jasen znak, da je smreka napadena.
Poiščite usposobljene izvajalce
Lastniki naj ne odlašajo z izvedbo poseka, tudi če so na zasluženem dopustu, poskrbeti morajo za takojšen posek napadenih smrek. Za parcele, ki so v solastništvu, naj solastniki predhodno izberejo skupnega predstavnika, ki jih bo zastopal – o tem naj obvestijo svojega gozdarja. Že predhodno je dobro preveriti in pripraviti tehnično brezhibnost orodja in opreme, ki bi jih potrebovali za sečnjo.
Izvajalci lastnikom pogosto obljubijo, da bodo pravočasno prišli posekat lubadarke, vendar zaradi obilice dela to ne storijo pravočasno. Odgovornost za pravočasen posek pa je na lastniku in ne izvajalcu. Usposobljene izvajalce lahko lastniki poiščejo na portalu mojgozdar.
Še posebej bi izpostavili gozdni red; kjer je to mogoče in ekonomično, se pogosto izvažajo sečni ostanki, ki se uporabijo za sekance. Ti kupi morajo biti pravočasno zmleti, saj prav tako predstavljajo bazo za množitev lubadarjev.
Ker so razmere na bližnjem evropskem trgu, kamor gravitira tudi slovenski les, slabe, lahko le upamo, da se bo odvoz napadenega drevja izvajal tekoče. V nasprotnem primeru je treba hlodovino v skladu z zakonodajo olupiti, lubje pa na primernem mestu zažgati.
Vse obiskovalce gozdov in naravnega okolja pa bi opozorili, naj upoštevajo razmere v gozdu, da svojo dejavnostjo ne ovirajo lastnikov oziroma izvajalcev pri delu v gozdu. Morda na prvi pogled »rana v gozdu« se bo s časom zacelila sama ali pa s pomočjo ZGS, če bo to potrebno. Prioriteta je sanitarni posek, saj s tem preprečujemo ali vsaj blažimo še večje negativne spremembe v naravi.
In ne pozabimo: morebitna suša lahko zelo hitro povzroči požarno ogroženost okolja, zato bodite še posebej previdni z uporabo ognja in drugih toplotnih virov, ki bi lahko povzročili požare.
Pripravil: Martin Umek, univ. dipl. inž. gozd., vodja OE Kranj Zavoda za gozdove Slovenije