Predrzna in nevarna vožnja: mimo prehoda za pešce z več kot 150 km/h
Medobčinski redarji v Kranju so v bližini obljudenega prehoda za pešce in kolesarje ter avtobusne postaje izmerili predrzno in izredno nevarno hitrost osebnega vozila. V naselju Kranj, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, je voznik peljal s hitrostjo 159 km/h, kar bi bilo prehitro celo na avtocesti. Redarji bodo voznika oglobili in na sodišče podali obdolžilni predlog.
En teden pred začetkom šolskega leta je na stari cesti Ljubljana–Kranj v naselju Kranju osebno vozilo ljubljanskih registrskih tablic peljalo s hitrostjo 159 km/h. Kranjski redarji Medobčinskega redarstva Kranj, ki sodi pod Medobčinsko skupno upravo občin Gorenjske, so hitrost vozila izmerili v ponedeljek, 25. 8. 2025, okoli 11. ure s pomočjo laserskega merilnika hitrosti. Na tem odseku znotraj naselja je najvišja dovoljena hitrost sicer omejena na 50 km/h. Osebno vozilo Mercedes-Benz razreda E Coupé (C238) je najvišjo dovoljeno hitrost tako prekoračilo za 109 km/h oziroma za 218 %. Hitrost vozila je v naselju za 29 km/h preseglo celo najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah.
Za tak prekršek je z zakonom predpisana sankcija 18 kazenskih točk, ki pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, in globa v višini 1200 evrov. Medobčinski redarji bodo zoper voznika podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kranju. O končni kazenski sankciji bo torej odločal sodnik za prekrške, pred katerim se bo moral voznik zagovarjati.
Tam je prehod za pešce in kolesarje ter avtobusna postaja
Voznik je s takšno hitrostjo zapeljal preko zelo obljudenega obojestranskega prehoda za kolesarje ter pešce. Cesto tam namreč prečka kolesarska steza, ki povezuje Kranj s Škofjo Loko. Vozniki morajo tukaj pešcem in kolesarjem dati prednost. Tam je tudi avtobusno postajališče.
Na slovenskih cestah je letos do začetka avgusta umrlo že 58 oseb, kar je 20 oseb več kot v enakem obdobju lani. Če bi v trenutku vožnje vozila s hitrostjo 159 km/h na prehod za pešce in kolesarje stopil pešec ali zapeljal kolesar, bi bila slovenska prometna statistika verjetno še bolj črna. A za vsako številko v tej statistiki stojijo žrtev in njihovi svojci, ki se soočajo s posledicami tragedij.
Medobčinsko redarstvo s sedežem v Kranju bo zato tudi v prihodnje na tem in drugih izpostavljenih mestih izvajalo sistematične meritve hitrosti. Cilj meritev je jasen – varnost vseh udeležencev v prometu in to, da s cest odstranimo tiste, ki z nevarno vožnjo ogrožajo življenja drugih. To je še posebej pomembno v začetku šolskega leta, ko se na šolske poti vračajo otroci in dijaki. Za varnost na cestah smo odgovorni vsi udeleženci v prometu.
Kako nevarna je v resnici bila vožnja s hitrostjo 159 km/h?
Če bi osebno vozilo v naselju vozilo z najvišjo še dovoljeno hitrostjo 50 km/h, bi imelo približno 170 kilodžulov (kJ) kinetične energije. To je energija, ki neposredno vpliva na to, kako hude posledice bi imela prometna nesreča, če bi do nje prišlo. Pri hitrosti 159 km/h bi kinetična energija znašala kar 1.800 kJ, torej približno desetkrat toliko. Neprimerno hujše bi lahko bile tudi posledice.
Če pa bi vozilo želelo ustaviti, bi to pri hitrosti 50 km/h lahko storilo na razdalji približno 35 metrov. Pri hitrosti 159 km/h se pot ustavljanja drastično poveča: vozilo bi se ustavilo šele po okoli 200 metrih. Pri izračunu smo upoštevali realističen reakcijski čas voznika 1,5 sekunde in vožnjo po suhi cesti.
Pri velikih hitrostih je pomemben dejavnik tudi tunelski vid voznika. Možgani voznika se pri hitri vožnji osredotočijo predvsem na dogajanje neposredno pred vozilom. Ne vidijo pa več dobro, kaj se dogaja bolj levo in desno od smeri vožnje. Zaradi tega je povsem verjetno, da tako hiter voznik pešca ali kolesarja pred prehodom sploh ne bi opazil.