Sanacija hidroelektrarne Sava po požaru
Nočni požar, ki je 27. septembra 2022 zajel Majdičev mlin, je močno poškodoval tudi hidroelektrarno (HE) Sava, ki se nahaja neposredno ob pogoreli stavbi. Zaradi nastale škode ni več zmožna obratovanja, posledično je bila prekinjena tudi več kot stoletna tradicija proizvodnje v njej. Gorenjske elektrarne bodo prva sanacijska dela začele že v decembru.
V hidroelektrarni Sava so nameščeni štirje agregati za proizvodnjo električne energije. Pogorel je del strojnice, v katerem se nahajata agregata C in D, ki sta bila v požaru popolnoma uničena. Pogorel je tudi prostor za obratovalno osebje. Zaradi velike količine gasilne vode sta močno poškodovana tudi agregata A in B, poškodovane pa so tudi vse kabelske povezave. Kot sporočajo iz Gorenjskih elektrarn, sta za ponovno obratovanje HE Sava potrebni celovita sanacija in manjša rekonstrukcija. Dela bodo dolgotrajna in bodo zaradi zahtevnosti potekala po fazah.
Najprej bodo uredili dostope in izdelali gradbene jame, s pomočjo katerih bodo lahko začeli sanacijo na objektu, v katerem je strojnica. Izpraznili bodo dovodni kanal, dolvodno z reko Savo bodo za čas gradnje uredili protipoplavni nasip. V naslednjih fazah bodo obnovili strojnico, vtok v kanal in iztok iz kanala.
Pri obnovi elektrarne bodo sledili vsem zakonodajnim predpisom, prav tako smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po sanaciji bo elektrarna sodobna in avtomatizirana, omogočeno bo njeno bistveno varnejše obratovanje, še posebej v času povišanega vodostaja reke Save. Cilj je, da objekt nadgradijo tako, da ne bo samo energetski objekt, temveč povezovalni element ljudi, narave in okolja.
Nekaj podatkov o proizvodnji
Sama proizvodnja zelene električne energije v hidroelektrarni je doslej znašala med 10 in 12 tisoč megavatnih ur letno, kar zadošča za oskrbo 2500 gospodinjstev. Hidroelektrarna ni pomembna le v pogledu proizvodnje. Njena strateška pozicija je zanimiva z vidika samooskrbe, prav tako je bila zakladnica zgodovinskih mejnikov, ki povezujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. Hkrati pa predstavlja trajnostni vir zelene energije, ki je dostopen sredi urbanega okolja. Z njeno pomočjo je namreč leta 1893 zasvetila prva luč v Kranju, s tem pa se je začela tudi elektrifikacija Kranja. Lastnik hidroelektrarne je družba Elektro Gorenjska, upravljalec pa podjetje Gorenjske elektrarne.