Skrb za ceste pri oranju

Kmetje začenjajo z deli na poljih, njivah, travnikih in v gozdovih. Pri tem posebna pozornost velja oranju in upoštevanju nekaterih pravil. Veliko teh površin se nahaja v bližini javnih poti in cest, katerih lastnik je občina in s katerimi tudi upravlja.

Interes tako občine kot vseh uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali udeležence v prometu. Občina tako poziva vse kmetovalce, da so pri svojem delu pozorni na kakršno koli onesnaženje javne ceste (največ primerov onesnaženja cest je z blatom in zemljo), ki bi bilo posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih.

Z očiščenim strojem na cesto

Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v 5. členu med drugim določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je za posameznika predpisana tudi globa v višini tisoč evrov. Prav tako je treba orače oziroma voznike delovnega stroja opozoriti na posledice nedovoljenega oranja njiv v bližini javne ceste. Zakon o cestah namreč prepoveduje orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Tudi za tovrstni prekršek je za posameznika predpisana globa v višini tisoč evrov.

Oranje z odmikom od ceste

Poleg zmanjšanja prometne varnosti, ko orači ne upoštevajo pravilnih odmikov, prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledice oranja preblizu bankine ali celo v cestišče so razpokanost asfalta, posedki roba prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem tudi stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Škoda, ki nastane, je velika, popravila bremenijo občinski proračun, ko bi ta denar lahko namenili za nove ceste in celovite prenove. Medobčinski inšpektorat Kranj tako kot policija nadzoruje onesnaženje cest in pravilno oranje.

Kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, je prikazano na skici.

V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah (27. člen) dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (Mestno občino Kranj) zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na cesti ali ob njej z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.