Uspešno izpeljali prvo akcijo Očistimo Kranj invazivk
V soboto, 18. junija 2022, so v Mestni občini Kranj v sodelovanju z občankami in občani ter ob strokovni podpori kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave na različnih lokacijah po Kranju izpeljali akcijo Očistimo Kranj invazivk. Že dan prej so se jih lotili dijaki Biotehniškega centra Naklo, tako da je v obeh dneh v akciji skupaj s koordinatorji sodelovalo prek sto ljudi. Po zaključku sobotne akcije je sledilo druženje v Struževem ob topli malici, glasbi in zabavi za otroke. Prostovoljce je nagovoril tudi župan Matjaž Rakovec, ki je zavihal rokave v gozdu ob Kokri.
»Tujerodne rastline so v Kranju žal precej razširjene in se že vidi njihov negativni vpliv – izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje. Žal v preteklosti ni bilo namenjene dovolj skrbi za njihovo odstranjevanje, poleg tega so števili sadili in še vedno sadijo tujerodne rastline, ki prej ali slej prevzamejo primat, težava je tudi zeleni obrez, ki ga ljudje odmetavajo v naravo, in se na ta način invazivke zasajajo, širijo, zasedajo prostor domorodnim vrstam. Odstranjevanje invazivk je dolgotrajni proces, ki zahteva več let dela in vztrajnosti, zato bo treba takšne akcije organizirati redno nekaj naslednjih let. Zelo se zahvaljujem vsem prostovoljkam in prostovoljcem ter družinam, ki so se nam pridružili že po prvem pozivu. Danes smo naredili veliko delo,« je povedal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.
Delovne akcije se je udeležilo skupno dobrih sto ljudi, od tega 36 dijakov Biotehniškega centra Naklo že v petek, v soboto pa 55 prostovoljcev s skupno 13 koordinatorji. Ti so se več vrst invazivnih rastlin lotili na desetih različnih lokacijah: v okolici Bobovških jezerc, v kanjonu Kokre (ob Hujanskem mostu), na Kranjskem polju, ob Stražiških ribnikih, v Struževem (pod podvozom železnice in ob košarkarskem igrišču), ob Kokri pri sotočju Rupovščice, v Britofu (pri pumptracku), ob vodotoku med Suho pri Predosljah in Predosljami ter v okolici Rupe ob avtocesti. Sprejeli in usmerjali so jih usposobljeni koordinatorji, rastline pa so, opremljeni z rokavicami, nekateri tudi z motikami, odstranjevali predvsem s puljenjem s korenino vred, saj se le na ta način lahko prepreči ponovno rast prihodnjo sezono.
Odstranjevali so različne vrste, v največji meri žlezavo nedotiko, kanadsko in orjaško zlato rozgo ter enoletno suholetnico, ob tem pa tudi topinambur, peterolistno viniko, oljno bučko, japonski dresnik in drobnocvetno nedotiko.
Dober temelj za še bolj uspešno nadaljevanje
»Akcije odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst je izjemna, saj je ozaveščanje eden ključnih dejavnikov pri omejevanju in preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih vrst. S to problematiko smo iz prve roke seznanili številne prostovoljce, s pozivi k akciji pa tudi ostale ljudi, ki so si lahko ob tem prebrali naša ključna sporočila. S tem smo pomembno prispevali k uresničevanju zgoraj omenjenih ciljev. Ob zaključku smo opozorili tudi na nevarnost širjenja tujerodnih okrasnih rastlin z vrtov spontano z vetrom ali pticami in z odlaganjem zelenega odreza v naravo. Z letošnjo akcijo Očistimo Kranj invazivk smo uspešno zastavili temelje boja proti invazivkam v kranjski občini, na katerih pa bo v prihodnjih letih treba še graditi. S pogledom v prihodnost se že prihodnje leto nadejamo novih uspešnih poglavij v zgodbi odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst in že zdaj vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. Pri načrtovanju akcij so pomembni podatki o lokacijah, na katerih se pojavljajo invazivke, zato vabimo vse, ki jih opazijo v naravi, naj sporočijo podatke o lokacijah v spletno ali mobilno aplikacijo invazivke.si, katere uporaba na terenu je zelo preprosta, sporočeni podatki pa zelo pomembni,« je pozvala Sonja Rozman iz kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave.
V MOK sicer v zadnjih letih zatrtju invazivk namenjajo precej pozornosti. Pajesene na zelenih površinah jim je že uspelo izkoreniniti, v poletnih mesecih ob občinskih cestah odstranjujejo pelinolistno ambrozijo, dobro pa se proti japonskemu dresniku obnese tudi metoda prekrivanja s filcem in sekanci, ki so jo uvedli lani. Na Zlatem polju so ga praktično izkoreninili, pri nadvozu nad avtocesto na Kokrici je težava, ker vedno znova in spet požene z avtocestne strani. Tam, kjer ga redno kosijo vsaka dva tedna, pa je dresnika po enem letu občutno manj.
Za pomoč v sobotnem dopoldnevu so se v Mestni občini Kranj prostovoljkam in prostovoljcem zahvalili s toplo malico in druženjem na Domačiji Pr'Matjaž v Struževem ter z darilom – kozarcem za večkratno uporabo z logotipom certifikata 'Voda iz pipe', s katerim MOK ozavešča, da imamo ne le v Kranju, temveč na splošno v Sloveniji zdravo in kakovostno pitno vodo ter da je pitje vode iz pipe bolj zdravo in okolju prijaznejše kot poseganje po predpakirani vodi.
Več o invazivnih rastlinah, njihovih učinkih, odstranjevanju in drugem je na voljo v zadnjem delu te novice.
Avtor fotografij: Saša Despot/Mediaspeed