V Kranju beremo: Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze Kranj

Na Mestni občini Kranj, ki velja za branju prijazno občino, v rubriki V Kranju beremo predstavljamo odnos do branja in knjig (znanih) Kranjčanov oziroma ljudi, ki so povezani s Kranjem tako ali drugače. S tem bi radi še bolj spodbudili občanke in občane k branju in spoštljivemu odnosu do knjig, hkrati pa jim predstavili zanimive posameznike, ki živijo in/ali delajo v Kranju ter tako sooblikujejo njegovo identiteto.

Če se na kratko predstavite – kdo ste in kaj delate?

Sem direktorica Ljudske univerze Kranj, krajše LUK, po poklicu profesorica nemščine in  univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Poslanstvo LUK je omogočati dostopne in kakovostne možnosti za vseživljenjsko učenje ter medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje, s čimer odraslim nudimo možnost za boljšo kakovost življenja z novimi znanji, spretnostmi in veščinami.

Kaj berete trenutno oziroma katero knjigo ste nazadnje prebrali? Zakaj ravno to – na čigavo priporočilo, zaradi kakšne priložnosti?

Vaše povabilo k sodelovanju v rubriki V Kranju beremo sem prejela med preživljanjem dopusta na morju. Dopusta si brez knjige ne predstavljam in vedno vzamem s seboj najmanj eno knjigo v nemščini in eno v angleščini, da z branjem naredim tudi nekaj za ohranjanje ravni razumevanja tujega jezika. Trenutno berem knjigo Messer (Nož), ki jo je napisal norveški pisatelj Jo Nesbø, čaka pa me še knjiga Petre Škarja Camino – Od suženjstva do svobode. Prve sem se lotila, ker imam rada dobre kriminalke in mi je Jo Nesbø s svojim izjemnim slogom pisanja zelo všeč, drugo na priporočilo poslovnega partnerja in ker se želim enkrat podati na Camino.

Kaj vam pomeni knjiga? V par stavkih opišite vaš odnos do branja/knjig? Kdo vas je navdušil za knjige?

Knjiga mi pomeni predvsem sprostitev, odklop od vsakdanjih zadev, vstop v drug svet, v katerem vedno najdem odgovor tudi na kakšno vprašanje, ki se mi podi po glavi ali srcu, se česa naučim, pridem do kakšnega spoznanja … Hkrati je knjiga tudi učenje, spoznavanje sebe in sveta preko knjige.  Predvidevam, da me je za knjige navdušila mama, ki mi jih je brala, ko sama še nisem znala brati (tako mi je vedno govorila), pozneje pa sta me k branju navduševali šola z bralno značko in radovednost.  Morda sem ravno zato med študijem tako uživala v gorah literature, ki smo jo brali pri nemški književnosti, in nisem ubirala bližnjic.

E-knjiga ali navadna knjiga? Zakaj?

Raje imam navadno knjigo, ker – morda se zdi smešno – diši, je lepa, jo slišim, ko obračam liste, mi nagaja, ko zapiha veter, jo konkretno držim v rokah, včasih prav pride tudi za pod glavo (smeh).

Kdaj najraje berete?

Za sprostitev najraje berem pred spanjem, pa se pogosto zgodi, da me branje zelo hitro zaziba v spanec, kar je čisto v redu. Več berem, ko je daljši dan, največ med dopustom. Najraje berem na ležalniku in v postelji, knjigo pa vzamem tudi na letalo ali vlak, da je pot bolj prijetna in hitreje mine. Imam pa vedno vsaj dve do tri knjige v branju in se glede na razpoloženje odločim, katero bom vzela v roke – trenutno so to Obkroženi s psihopati, Od talenta do uspeha in Predanost.

Katere knjige ne boste nikoli pozabili oziroma vam je zaznamovala življenje?

Teh knjig je več, morda na tem mestu omenim Življenje je tvoje (Louise L. Hay), ki sem jo prebrala pri petindvajsetih, in še sedaj sem in tja segam po njej. Tudi Zavedanje (Anthony de Mello) je ena izmed takih in Prerok (Kahlil Gibran). Za vse tri lahko rečem, da zato, ker so mi razkrile nove, drugačne poglede na življenje, odnos do sebe, drugih in sveta ter me usmerile v odgovornost in zavestnost.