Zakaj moramo pobirati pasje iztrebke

Objavljamo članek, ki ga je za glasilo Krajevne skupnosti Vodovodni stolp napisal Simon Šubic, novinar Gorenjskega glasa.

Svet Krajevne skupnosti Vodovodni stolp je v zadnjem obdobju prejel že več pritožb krajanov zaradi pasjih iztrebkov, seveda so zaradi njih nejevoljni tudi lastniki zemljišč – kmetje. Problematika je najbolj izrazita na sprehajalni trasi od vodovodnega stolpa proti Rupi in v okolici kranjske vojašnice. Po odloku o javnem redu v Mestni občini Kranj je sicer skrbnik živali dolžan za živaljo počistiti iztrebke na javnih površinah. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen pribor za pobiranje iztrebkov (vrečka in/ali lopatka) in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Vsak skrbnik živali je dolžan uporabljati koše, ki so namenjeni takim odpadkom, če so ti postavljeni. Naj omenimo, da je po novem v Kranju dovoljeno vrečke s pasjimi iztrebki odlagati tudi v koše za mešane odpadke.

Živali pa ni dovoljeno voditi v javne ustanove, na otroška igrišča, pokopališča, javna kopališča, športna igrišča, javna prevozna sredstva ali v druge prostore oziroma na druge javne površine, kjer je zadrževanje psov izrecno prepovedano. Za prekršek je predpisana globa v višini sto evrov.

Ker je malo verjetno, da bi občinski redarji nevestne lastnike psov zasačili pri prekršku in jih zanj kaznovali, je dobro, da na njihovo vest potrkamo z razlago, zakaj je pospravljanje pasjih iztrebkov potrebno. 

Zdravnica Irena Veninšek Perper z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju opozarja, da so v pasjih iztrebkih lahko prisotni različni povzročitelji nalezljivih bolezni – bakterije, virusi in paraziti. Med bolj znanimi so pasje gliste in pasja trakulja. Pasja glista Toxocara canis pri ljudeh povzroča pogosto zajedavsko bolezen toksokariazo. "V ZDA so ugotovili, da je bilo okuženih okoli 23 odstotkov otrok v vrtcih in kar 54 odstotkov oseb na podeželju. Pri nas smo z raziskavami ugotovili, da je okuženih okoli sedem odstotkov otrok. Okužimo se, ko zaužijemo jajčeca zajedavca. Že en gram iztrebka okužene živali lahko vsebuje tisoč ali celo več jajčec," je navedla.

Za toksokariazo obolevajo predvsem predšolski otroci. Okužba poteka večinoma brez znakov bolezni ali pa z nastanki vnetnih vozličev v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju. Napoved izida bolezni je na splošno dobra. Naselitev ličink v organih povzroča vnetno reakcijo in inkapsulacijo ličink. Bolezenski znaki, povezani s prisotnostjo ličink v organih, večinoma spontano izzvenijo po nekaj tednih ali mesecih. Očesne spremembe se lahko javijo šele nekaj let po okužbi. Tudi slepota se lahko pojavi še pet let po preboleli sistemski obliki bolezni, opozarja Veninšek Perperjeva.

Pasja trakulja, ki povzroča t. i. ehinokokozo, človeku škodi na stopnji ličinke, pojasnjuje zdravnica: "V človeka vstopi kot jajčece. Ličinka, ki se v človeških prebavilih sprosti iz jajčeca, prehaja v krvni obtok in z njim v jetra, pljuča, možgane in druge organe. Nastane t. i. mehurnjak, ki lahko doseže velikost, večjo od deset centimetrov, in ga je treba kirurško odstraniti. Oboleli ima težave predvsem zaradi rastočega mehurnjaka.

Med ogroženimi skupinami za okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni, ki so lahko v pasjih iztrebkih, so zlasti otroci. Pri otrocih se lahko zgodi, da pasji iztrebek primejo in si ga nehote zanesejo na obraz in v usta. Pa tudi sicer se s tal ti povzročitelji lahko zanesejo na druge površine in nato na sluznico oči in ust. Jajčeca v iztrebkih lahko ostanejo v okolju daljši čas in tako povečajo možnost okužbe," še opozarja Veninšek Perperjeva.

Nevarni tudi za živino

Pasji iztrebki na kmetijskih površinah pa predstavljajo težavo tudi za kmete. "Rejec je odgovoren do živine, da ji zagotavlja zdravo krmo in posledično prodaja neoporečne proizvode oziroma hrano za ljudi. Ker se med košnjo in spravilom iztrebki pomešajo med krmo, jih rejec ne opazi in ne more odstraniti. Pasji iztrebki v krmi lahko povzročijo okužbo krme z glistami, trakuljo in drugimi paraziti. Govedo oziroma prežvekovalci npr. lahko zbolijo za neosporozo, zaradi katere lahko pride do zvrgavanja (splava). To ima za rejca velike ekonomske posledice – izgubo teleta, lahko pa se zgodi, da je treba dati kravo v zakol. Če je samo en tak primer v hlevu, pomeni to izgubo dohodka v višini do 1300 evrov," je pojasnil Franci Pavlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Pogosto se zgodi, da lastniki psov pasje iztrebke sicer pospravijo v vrečke, žal pa te nato odvržejo v naravno okolje. Pavlin pravi, da so plastične vrečke za živino sicer manjša težava. "Če pride vrečka v jasli, je živina večinoma ne požre. Je pa seveda lahko okužena s paraziti, kar je enak problem kot pri iztrebkih," je pojasnil.

Avtor članka: Simon Šubic, Gorenjski glas