Županova beseda ob trenutnih razmerah
Niso krivi
Epidemija žal še narašča, z njo pa tudi nestrpnost med ljudmi, ki sicer nikoli ni na mestu, trenutno pa zaradi uveljavljenega nošenja mask med poukom ter samotestiranja šolarjev in dijakov v šolah povzroča še večje stiske, ki se na koncu prenašajo tudi na tiste, na katere si najmanj želimo, in ki niso nič krivi: na naše otroke.
Pustimo v tem trenutku ob strani to, s čim se osebno strinjamo in s čim ne, kaj in kako menimo, da bi moralo biti. Dejstvo je, da niso krivi učitelji. Niti ravnatelji. Oboji so dolžni upoštevati ukrepe, sprejete na državni ravni. In to zahtevati naprej. Pa kljub temu prav oni doživljajo največje pritiske tistih, ki se z ukrepi ne strinjajo.
Zato vse skupaj prosim, da se vprašamo, ali si bomo res še naprej dovolili vršiti pritiske na tiste, ki se vsak dan borijo za dobro naših otrok. Se je prav znašati nad tistimi, ki vsak dan bdijo nad našim največjim zakladom? Nad tistimi, ki skrbijo, da naši otroci prejemajo znanje, življenjske napotke, podporo v težkih trenutkih, da so v šolah varni? Je prav kaznovati tiste, ki poleg nas, staršev, predstavljajo kompas našim otrokom, jim kažejo pravo smer in se borijo zanje? Si lahko dovolimo, da jim odvzamemo avtoriteto, ki jo potrebujejo predvsem za dobro naših otrok? Si to zaslužijo?
Nikakor ne! Zato vas vse skupaj prosim, da izberemo pot medsebojne podpore in solidarnosti. Zdaj je skrajni čas, da še bolj kot prej podpremo učitelje in ostale zaposlene v šolstvu. Kajti marsikdo med šolniki je namreč danes v veliki stiski in doživlja osebni nemir. Poleg tega so v stiski naši otroci. To je treba vedeti. Kako se počuti otrok, ki mu dva, ki sta za njegovo vzgojo ključna, dajeta nasprotujoča si navodila? Kako naj se vede v šoli, če dobi doma drugačne napotke? Predstavljajte si, kako je, ko imaš samo dve možnosti, pa karkoli narediš, ni prav.
Prav tako se velja vsak dan znova vprašati, kako je v vlogi prodajalke, gostilničarja ali varnostnika, in številnih drugih poštenih ljudi, ki le opravljajo svoje delo in po sistemu hočeš-nočeš morajo preverjati PCT pogoj.
Skupen cilj vseh nas je jasen. Čim manj obolelih. Čim manj žrtev. Čim prejšnja umiritev razmer v zdravstvu in vrnitev v normalno življenje. Pravilno pot do tega cilja pa si predstavljamo na različne načine. A le ena je prava: pot odgovornosti, medsebojne podpore, skrbi in solidarnosti.
Še enkrat: niso krivi učitelji. Niti ravnatelji. Niti bolni, niti zdravi. Kriv je virus, ki ga lahko premagamo samo in edino skupaj. Zato: ne delimo se med seboj, temveč se povežimo, podprimo in medsebojno spoštujmo.
Hvala vsem, ki v času ene najtežjih preizkušenj našega časa skrbite za naše bližnje. Učiteljem, ravnateljem, zdravnikom, medicinskim sestram, negovalkam in številnim drugim, ki opravljate poslanstvo skrbi za sočloveka, na tak ali drugačen način. Hvala vsem, ki podpirate omenjene, ki se v prvih borijo za naš skupen boljši jutri.
Z vami smo.
Matjaž Rakovec
Župan
