38. slovenski teden boja proti raku: razmere na Gorenjskem
Ob letošnjem 38. slovenskem tednu boja proti raku, ki traja od 1. do 7. marca in poteka pod geslom »Obvladovanje raka s cepljenjem«, so na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje Kranj pripravili nekaj osveščevalnih gradiv o raku.
Predvsem opozarjajo na rake, povezane z okužbami, ki so pomemben, preprečljiv in med ljudmi premalo poznan povzročitelj raka. V razvitem svetu je z njimi povezanih okrog sedem odstotkov rakov. Ti raki se v primerjavi z drugimi raki pogosteje pojavljajo pri mlajših in so posledica dolgotrajnih okužb. Glavni povzročitelji so človeški papilomavirusi (HPV), virusi hepatitisa B (HBV) in C (HCV) ter bakterija Helicobacter pylori (HP).
Okužbam s HCV ali HBV lahko pripišemo okoli 75 odstotkov jetrnega raka, okužbam s HP okoli 90 odstotkov želodčnega raka, medtem ko okužbam s HPV skoraj 100 odstotkov raka materničnega vratu ter med 25 in 90 odstotki drugih rakov spolovil in zadnjika pri obeh spolih in okoli 20 odstotkov rakov s področja ust in žrela.
Vsaj nekatere od njih lahko s cepljenjem proti HPV in proti hepatitisu B uspešno preprečujemo, potrebna pa je visoka precepljenost. V ta namen so na NIJZ pripravili infografiko o obvladovanju raka materničnega vratu na Gorenjskem, kjer posebej izpostavljajo pomen cepljenja za eliminacijo tega raka.
Mestna občina Kranj se je 15. februarja letos pridružila tudi ozaveščanju o otroškem raku.
Gorenjska in rak v letu 2017
Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru raka RS, ki deluje že od leta 1950 dalje. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov so potrebni dva do tri leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem in v Sloveniji, dostopni za leto 2017.
Število rakavih obolenj iz leta v leto narašča in leta 2017 je bilo na Gorenjskem na novo odkritih 1568 rakov (51 več kot leta 2016), 849 pri moških in 719 pri ženskah. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je bila na Gorenjskem pri moških in pri ženskah višja kot v Sloveniji. Med novoodkritimi raki so prevladovali kožni rak (brez malignega melanoma), rak prostate, rak pljuč, rak dojke ter rak debelega črevesa in danke (RDČD) – teh pet vrst je predstavljalo kar 58,9 odstotkov vseh novih primerov raka. Pri moških je bil na prvem mestu rak prostate (21,4 odstotkov vseh novih primerov raka), pri ženskah pa kožni rak (brez malignega melanoma) (23,4 odstotkov). V Sloveniji so bili najpogostejši novoodkriti raki isti, je pa bila v gorenjski regiji tega leta pri moških višja incidenčna stopnja raka prostate in raka debelega črevesa, pri ženskah pa raka pljuč.
Obolevnost zaradi raka se s starostjo povečuje. Ker se prebivalstvo stara, to staranje zelo pomembno prispeva k naraščanju obolevnosti zaradi raka. V letu 2017 je bilo na Gorenjskem 91,8 odstotkov moških in 86,9 odstotkov žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 50 let, v Sloveniji pa 92,6 odstotkov moških in 87,4 odstotkov žensk. Število obolelih žensk do 60. leta starosti presega število obolelih moških, nato je med obolelimi precej več moških.
V letu 2017 je bil rak na Gorenjskem vzrok smrti 661 oseb (38 več kot v letu 2016), med njimi je bilo 365 moških in 296 žensk. Umrljivost zaradi raka je bila tega leta na Gorenjskem višja kot v Sloveniji. Rak (s 32,4 odstotkov vseh smrti) je na Gorenjskem drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Pri moških je rak že nekaj let kar vodilni vzrok smrti. Med rake, zaradi katerih je leta 2017 umrlo največ prebivalcev Gorenjske, so se uvrščali pljučni rak, rak debelega črevesa in danke, rak trebušne slinavke in rak prostate ter rak dojke. Zaradi teh petih rakov je umelo 52,2 odstotkov vseh umrlih zaradi raka. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo v gorenjski regiji višja stopnja umrljivosti pri moških zaradi raka debelega črevesa in trebušne slinavke, pri ženskah pa zaradi raka pljuč, raka dojke in raka trebušne slinavke.
Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji za vse vrste raka razen nemelanomskega kožnega raka je v obdobju od 2013 do 2017 znašalo za moške 56,7 odstotkov, za ženske pa je presegalo 60 odstotkov.
Na preživetje vpliva stadij bolezni ob diagnozi, ki je odvisen od zdravstvene osveščenosti prebivalcev, usposobljenosti zdravnikov prvega stika za prepoznavanje teh bolezni in dostopnosti diagnostičnih preiskav. Dodatno pa možnost ozdravitve povečujejo presejalni programi.
Več podatkov o raku v Sloveniji in na Gorenjskem je na voljo na spletišču SLORA (Slovenija in rak).
Presejalni programi na področju raka na Gorenjskem v letu 2020
Na Gorenjskem potekajo vsi trije presejalni programi in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Program ZORA), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program Svit) ter državni presejalni program za raka dojk (Program DORA). Presejanost v vseh treh programih je bila v letu 2020 nekaj nižja kot v letu 2019, saj so se vsi trije programi v času prvega vala epidemije covid-19 ustavili.
Program ZORA
Je najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji, saj organizirano poteka že od leta 2003. Namenjen je ženskam, starim od 20 do 64 let. Tudi po zaslugi tega programa rak materničnega vratu postaja redek rak. Na Gorenjskem je bil rak materničnega vratu leta 2018 na novo odkrit pri 14 ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri 28. Število novozbolelih se je torej tudi na Gorenjskem po uvedbi programa že zelo znižalo. Čeprav pregledanost v programu ZORA na Gorenjskem pada in je bila v obdobju 2017–2020 (69,4 odstotkov) že pod slovenskim povprečjem (69,6 odstotkov) in pod ciljno 70 odstotkov pregledanostjo, pa upajo, da je glavni razlog za upad ustavitev programa v času prvega vala epidemije covid-19. Ciljno, 70-odstotno odzivnost dosegata na Gorenjskem le še dve upravni enoti Škofja Loka in Tržič, a trend upadanja je prisoten tudi v UE Škofja Loka. Med gorenjskimi občinami sta imeli v opazovanem obdobju najboljšo pregledanost občini Gorenja vas–Poljane in Žiri (75,1 odstotkov), najslabšo pa občina Jezersko (62,7 odstotkov), a se v zadnjem obdobju tam pregledanost izboljšala.
Program Svit
ki vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, v Sloveniji poteka od leta 2009 in tudi že kaže ugodne populacijske rezultate. Število novih primerov raka debelega črevesa in danke se v Sloveniji in na Gorenjskem od leta 2010 znižuje, poleg tega je več rakov odkritih zgodaj ali pa so odstranjene tudi že predrakave spremembe. Leta 2010 je bilo novoodkritih rakov debelega črevesa in danke na Gorenjskem 172, leta 2017 pa 130. Zaradi raka debelega črevesa in danke je na Gorenjskem leta 2010 umrlo 88 oseb, leta 2017 pa 66. V letu 2020 je bilo v okviru programa Svit na Gorenjskem odkritih 21 primerov raka debelega črevesa in danke ter še 218 oseb z napredovalim adenomom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Po odzivnosti se je Gorenjska več let uvrščala na 1. mesto v Sloveniji, v letu 2020 pa je bila s 67,6 odstotkov na 2. mestu. V primerjavi z letom 2019 je odzivnost upadla za več kot dva odstotka. Odzivnost moških je za skoraj devet odstotkov zaostajala za odzivnostjo žensk. Najboljšo odzivnost je imela upravna enota Škofja Loka, kjer so vse štiri občine presegale 74 odstotkov. Najslabšo odzivnost, le 55,5 odstotkov, pa so v letu 2020 zabeležili v občini Jesenice.
Program DORA
je namenjan zgodnjemu odkrivanju raka dojk, najpogostejšega ženskega raka. Vključuje ženske, stare od 50 do 69 let in na Gorenjskem poteka v dveh presejalnih centrih: v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj (BGP Kranj) ter v mobilni enoti Onkološkega inštituta Ljubljana ob Splošni bolnišnici Jesenice. Na Gorenjskem je bilo leta 2017 na novo odkritih 138 rakov dojk, istega leta je ta rak zahteval 42 življenj. Udeležba v programu DORA je bila na ravni regije v letu 2020 75-odstotna, na ravni Slovenije pa 74-odstotna. Tudi v tem programu je bila udeležba v letu 2019 za dva odstotka višja. Ciljne 70-odstotne odzivnosti pa v letu 2020 na Gorenjskem ni dosegala občina Jezersko (63 odstotkov) in občina Žiri (69 odstotkov .
Vir podatkov o presejalnih programih: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zgodnje odkrivanje raka – program Svit; Onkološki inštitut - program DORA in program ZORA; Spletišče SLORA (Slovenija in rak).
Vsa gradiva so sicer dosegljiva na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi.