Začela se je gradnja Parka slovenske himne
Mestna občina Kranj (MOK) je po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja konec oktobra v tem tednu začela z gradnjo Parka slovenske himne. S tem bo, neposredno ob Prešernovem gaju, vzpostavila nov odprt javni prostor nacionalnega pomena na doslej degradiranem in javnosti nedostopnem območju v velikosti nekoliko več kot 1.200 m2. S projektom, katerega častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, želijo v MOK počastiti oba avtorja besedil himn ‘Zdravljica’ Franceta Prešerna in ‘Naprej zastava slave’ Simona Jenka, ki sta pokopana v bližnjem Prešernovem gaju. Pri vzpostavitvi projekta bo aktivno pomagala tudi Slovenska vojska in v primeru ugodnega vremena bi lahko park odprli že v letošnjem decembru.
Zemljišče, kjer se bo nahajal park, je v lasti Župnije Kranj, ki je pri projektu tudi aktivno sodelovala in je Mestni občini Kranj (MOK) podelila brezplačno stavbno pravico. Z ureditvijo tega območja bo mesto pridobilo novo parkovno površino, ki bo vsebinsko dopolnila in izpostavljala pomen Prešernovega gaja. Poleg tega bo Slovenija neposredno ob zadnjem bivališču dveh nacionalno izjemno pomembnih poetov pridobila edinstveni prostor za počastitev njunega spomina in priložnost za prikaz zgodovinskega razvoja slovenske himne.
Park bo poimenovan po slovenski državni himni Zdravljica in po nekdanji dolgoletni narodni himni Naprej zastave slave, ki so imeli Slovenci za svojo himno vse od njenega nastanka leta 1860 pa do 1989, ko je njeno vlogo prevzela Zdravljica Franceta Prešerna (najprej s sprejetjem za himno Socialistične Republike Slovenije, pozneje pa je postala tudi himna samostojne države). Prva kitica Naprej zastave slave je poleg dela srbske narodne himne Bože pravde in dela hrvaške narodne himne Lijepa naša domovino skupaj tvorila himno Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918–1929) in himno Kraljevine Jugoslavije (1929–1941). Naprej zastava slave je danes himna Slovenske vojske.
Park bodo uredili skladno s prvonagrajenim projektom na javnem natečaju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) avtorjev a2o2 arhitekti. Kot je bilo navedeno v zaključnem poročilu ocenjevalne komisije, so avtorji natečajne rešitve »s suverenim, jasnim in celostnim pristopom oblikovali odprt javni prostor kontemplativnega značaja, ki izmed vseh predlaganih rešitev izstopa s svojo izpovednostjo in spoštovanjem do obstoječega. (…) Nova ureditev je preprosta in oblikovno zadržana – s premišljenim preoblikovanjem terena, dvigom zatravljene površine na izbrani točki, so avtorji vplivali na kakovostno spremembo prostorskih razmerij: oblikovali so osrednjo povzdignjeno zatravljeno površino, podij, ki se spogleduje in povezuje s Prešernovim gajem.«
Prešernov gaj je prostor, kjer je bilo med 18. stoletjem in drugo svetovno vojno mestno pokopališče. Leta 1952 so ga preuredili po načrtih arhitekta Marjana Šorlija. Leta 1949 je Zavod za zaščito spomenikov najavil, da bo novo ime parka Gaj pesnikov Prešerna in Jenka, po obeh književnikih pokopanih v parku. Po prvotni ideji sta bila zastopana enakovredno, potem pa je kranjski občinski odbor izbral ime Prešernov gaj. Ta je v uporabi vse do danes.
Z novim parkom, ki se vsebinsko nanaša na Prešernov gaj in v skladu z odlokom iz leta 1991 tudi leži na širšem območju Prešernovega gaja, se želi navezati na prvotno poimenovanje po obeh pesnikih in s tem znova izpostaviti tudi Simona Jenka. V novem parku se bo na novo vzpostavilo neposredno razmerje med pesnikoma, izbrani pesmi pa s svojim značajem in zgodovinsko funkcijo nakazujeta tudi nov pristop v manifestacijah slavljenja in s tem v načinu podajanja vrednot, ki jih pesmi posredujeta.
