Nad izzive podnebne nevtralnosti in pametnih rešitev z razširjenim strateškim svetom
Danes se je prvič sestal razširjeni strateški svet Mestne občine Kranj za podnebno nevtralnost in pametno skupnost. Na uvodno srečanje so povabili tudi posameznike in predstavnike podjetij iz različnih področij ter jim predstavili podatke in projekte, ki jih v Kranju izvajajo za doseganje podnebne nevtralnosti Kranja do 2030. Povabljene so pozvali, naj razmislijo, kako lahko tudi njihova organizacija oziroma sektor prispeva k temu cilju. Za skupno mizo se bodo znova usedli v jeseni, v vmesnem času pa bodo s podjetji in institucijami izvedli še poglobljene intervjuje.
Strateški svet za pametno skupnost in pametno mesto so v preteklem mandatu župana Matjaža Rakovca (2018–2022) ustanovili z namenom, da vodstvu Mestne občine Kranj (MOK) podaja smernice in predloge na področju pametnih mest, digitalizacije, krožnega gospodarstva … Prav iz usmeritev strateškega sveta je bilo realiziranih kar nekaj projektov, ki Kranj postavljajo na zemljevid najbolj pametnih, digitaliziranih, mobilnostih in trajnostnih mest.
Kranj so nato aprila lani izbrali tudi v projekt Evropske komisije, v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Izziv je zahteven in odgovoren tako za vodstvo občine, kot občane in gospodarstvo ter zahteva novo upravljanje in vodenje mesta na več področjih, z velikim številom deležnikov. V MOK so se zato odločili, da obstoječi strateški svet za pametno skupnost po vsebini razširijo še na področje doseganja podnebne nevtralnosti. Predseduje mu župan Matjaž Rakovec, podpredsednika pa sta priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in mag. Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte.
Na današnji uvodni sestanek so povabili posameznike iz različnih področji delovanja, ki bodo ključno vplivala na doseganje podnebne nevtralnosti: predstavnike lokalnega gospodarstva, prometa, energetike, upravljanja z gozdovi, IKT strokovnjake, akademsko področje, zdravstvo, regionalno povezovanje …, skratka posameznike oziroma podjetja, za katere v MOK menijo, da bodo skupaj lahko dosegli zastavljeni cilj, torej Kranj – podnebno nevtralno mesto do leta 2030.
Župan Rakovec je izpostavil, da v MOK uspešno nadaljujejo z energetskimi sanacijami občinskih stavb in postavljanjem sončnih elektrarn na njihove strehe, z uvajanjem trajnostne in e-mobilnosti, vzpostavljanjem zelenih površin ter ostalimi trajnostnimi praksami na številnih področjih – od ravnanja z odpadki ter pospeševanjem krožnega gospodarstva do organizacije zerowaste prireditev ipd.
Prejšnji teden se je iztekel tudi rok za izpolnjevanje vprašalnika, k čemur so v MOK pozvali občanke in občane, da bi podali oceno trenutnega stanja in začrtanega razvoja Kranja, predlagali, kako izboljšati kakovost bivanja v MOK ter zmanjšati skupni ogljični in okoljski vpliv. Rezultate ankete bodo uporabili kot eno od pomembnih podlag za nadgradnjo leta 2016 sprejete Trajnostne urbane strategije do leta 2030 – prilagoditev je potrebna predvsem zaradi izzivov, ki jih prinašajo spremenjene globalne okoliščine –, ter za pripravo akcijskega načrta za podnebno nevtralnost, ki ga zahteva projekt Misija 100 evropskih mest, v pomoč pa bodo tudi pri pripravi občinskega programa varstva okolja.
Vprašalnik je izpolnilo več kot 500 ljudi, kar pomeni, da so reprezentativen vzorec uspeli dobiti, delni rezultati pa so med drugim pokazali, da dve tretjini občanov že tako ali drugače varčuje z naravnimi viri, kjer je to mogoče, izziv pa ostajajp predvsem finančno bolj zahtevni ukrepi.
Več osveščevalnih akcij za seznanjanje s podnebnimi spremembami
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da je za doseganje podnebnih ciljev nujen odmik od politike, ki podpira fosilno infrastrukturo, da je treba upoštevati sodobno znanost na področju zelenega urbanega planiranja, »nujno je povezati deležnike in vzpostaviti skupnostno odločanje na poti v podnebno nevtralnost ter vzpostaviti sistem za spremljanje napredka na tej poti.« Opaža pa tudi, da ljudje ne vidijo kakega posebnega problema v zvezi s podnebnimi spremembami in bi bilo zato nujna večja ozaveščevalna akcija, kako hude posledice prinaša suša, ki smo ji poleti priče že več let, kaj za okolje in živelj v njem pomeni dvig temperature ozračja in voda …
Tudi podatki za MOK niso najbolj spodbudni: od leta 2002 se je število prebivalstva v MOK povečalo za osem odstotkov, narašča število osebnih vozil in pada uporaba javnega prometa, več kot dve tretjini ljudi živi v mestnih okoljih. V teh so problematični predvsem »toplotni otoki«, kot so nakupovalna središča in industrijski obrati ter promet.
Potrebne so torej spremembe predvsem na področju industrije (ta proizvede 48,5 odstotkov vseh toplogrednih plinov (TGP) v MOK), prometa (proizvede skoraj 26 odstotkov TGP), v gradbeništvu – javne in zasebne stavbe (skoraj 26 odstotkov TGP), energije ter ravnanja z odpadki in rabe tal.
Posebne strateške skupine za dosego strateških ciljev
V MOK so sicer oblikovali delovne skupine za oblikovanje in izvedbo strateških projektov s ciljem, da Kranj postane inovativno, povezano, čisto, živahno mesto, mesto mladih, zdravo in varno ter aktivno mesto. To v grobem pomeni, da bodo morali imeti vsi projekti na vseh omenjenih področjih komponente zelenega, trajnostnega, digitalnega, okolju prijaznega.
K takemu delovanju so pozvali tudi povabljene iz gospodarstva in lokalnega podjetništva: kaj že v tem duhu že izvajajo, kako lahko njihova organizacija oziroma sektor prispeva k podnebni nevtralnosti do leta 2030, katere izzive vidijo pri tem … Eden je zagotovo energetika, kakor je opozoril predstavnik Elektro Gorenjska, predvsem infrastruktura, ki trenutno težko sledi povečanemu vzpostavljanju in priklapljanju sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in e-vozil. Trenutno pripravljajo akcijski načrt ukrepov za vso Gorenjsko.
Druga seja bo predvidoma v jeseni, ko naj bi se danes razpravljajoči sestali s pripravljenimi gradivi in pobudami, ki naj bi odgovorile na danes še odprta vprašanja. Poleg tega mora MOK do jeseni pripraviti in Evropski komisiji oddati podnebno pogodbo ter investicijski in akcijski načrt, da bo mesto pridobilo t. i. city label, oznako torej, da je na pravi poti do dosega podnebne nevtralnosti do leta 2030.