Kranj sodeloval na Slovenski fotovoltaični konferenci

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s slovensko Tehnološko platformo za fotovoltaiko danes organizirali jubilejno 10. Slovensko fotovoltaično konferenco. Med govorci je bil tudi Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost Mestne občine Kranj, ki je predstavil, kaj v Kranju že delajo in še načrtujejo, da bi postal podnebno nevtralno in pametno mesto.

Jubilejno Slovensko fotovoltaično konferenco že od leta 2006 vodi in soorganizira prof. dr. Marko Topič, dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je v imenu fakultete 1. marca letos podpisal tudi zavezo o podpori prizadevanjem za podnebno nevtralnost v Kranju.

Na letošnjo konferenco, že deseto po vrsti, so k sodelovanju povabili tudi Mestno občino Kranj. Mag. Tomaž Lanišek je v sklopu predstavitev na temo Energetske skupnosti povedal, da si v Kranju že vrsto let aktivno prizadevajo za varčevanje z energijo in ohranjanje okolja in zato ne čudi, da ga je Evropska komisija izbrala v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in pilotni projekt UP-SCALE, da je vključen v okviru regije tudi v Misijo o prilagajanju podnebnim spremembam, se ponaša z nazivom Evropska destinacija odličnosti 2023 (EDEN) in je pridobil platinasti znak za zeleno destinacijo.

Kranj je zavezan zeleni politiki na vseh področjih – od prometa, gradnje infrastrukture in obnov stavb do turizma –, gradi novo infrastrukturo za kolesarje in pešce, širi sistem izposoje koles KRsKOLESOM, z e-vozili nadomešča vozni park uprave MOK, javnih zavodov in javnih podjetij, mestni promet je izdatno subvencioniran, več kot polovico flote mestnega prometa že poganja, energetsko prenavlja in postavlja sončne elektrarne na strehe javnih stavb in javne polnilne postaje, podpira lokalno proizvodnjo hrane, vzpostavlja nove zelene površine (drevorede, parke, zelene strehe …).

Z uvrstitvijo v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 bodo v Kranju nadaljevali z nekaterimi že zastavljenimi projekti in zagnali tudi nove. Cilj je občutno znižati izpuste toplogrednih plinov glede na 2018 (231.672 ton), kar do leta 2030 pomeni 113.263 ton ekvivalenta CO2 manj kot v izhodiščnem letu.

V podnebni pogodbi, ki sestoji iz akcijskega načrta z naborom ukrepov, investicijskega načrta in zavez ključnih partnerjev, odgovornih nosilcev aktivnosti in investicij, potrebnih pri prehodu v podnebno nevtralnost, so določili ukrepe na petih ključnih področjih: energetika, promet, upravljanje z odpadki in krožno gospodarstvo, zelena in modra infrastruktura ter zgradbe oz. grajeno okolje. S šestimi glavnimi ukrepi pa bi lahko dosegli kar 80 odstotkov cilja, in sicer:

1. vzpostavljanje sončnih elektrarn
2. en avto v gospodinjstvu – to pomeni 8.000 vozil v Kranju manj
3. vzpostavitev daljinskega ogrevanja/ohlajanja z obnovljivimi viri energije
4. vzpostavitev Centra krožnega gospodarstva Zarta za pametno ravnanje z odpadki
5. vzpostavitev infrastrukture za e- in vodikova vozila
6. izkoriščanje odpadne toplote iz industrijskih in poslovnih stavb (hot spot)

Jeseni 2022 je MOK objavila javni poziv promotorjem za projekt postavitve sončnih elektrarn na strehe objektov v lasti MOK, ponudila približno 70 objektov, v letu 2025 pa računa na izgradnjo vsaj 20 novih sončnih elektrarn in visok odstotek sofinanciranja države. Cilj je povečati energetsko neodvisnost, znižati ceno električne energije za obdobje trajanja koncesije in postati primer dobre prakse tudi na tem področju.

V letih 2026–2027 načrtujejo tudi prenovo daljinskega ogrevanja na Planini in v KS Vodovodni stolp s pomočjo nepovratnih sredstev (to je pogoj za ekonomiko projekta) ter novogradnjo daljinskega sistema ogrevanja in hlajenja na obnovljive vire energije za del območja Zlatega polja. Na ta način bi s toploto preskrbovali OŠ France Prešeren, Zdravstveni dom Kranj in porodnišnico.

V načrtu je tudi vzpostavitev infrastrukture za e- in vodikova vozila: Kranj eden od podpisnikov konzorcijske pogodbe za vzpostavitev vodikovih tehnologij; želja je, da  bi mestni in medkrajevni potniški promet poganjal tudi vodik, pozneje delovna in druga vozila. V načrtu je tudi izgradnja polnilnega parka s hranilniki električne energije na Primskovem skupaj s podjetjem Eles in sofinanciranjem.

Za področje Stražišča pa se preverja, kako bi se dalo izkoristiti odpadno toploto iz industrijskih in poslovnih stavb (hot spot) in o tem že potekajo pogovori med družbo Goodyear in Domplanom.

»Ključno je sodelovanje na vseh ravneh: že za pripravo podnebne pogodbe, sploh pa za uresničevanje načrtov: če bomo delali skupaj – vsi v lokalni skupnosti, država, znanost … –, nam lahko uspe,« je poudaril Tomaž Lanišek.

Skupno je predvidenih skoraj 30 ukrepov, prizadevanja pa podpira še pilotni projekt UP-SCALE; katerega cilj je razogljičenje mesta, v Kranju predvsem na področju mobilnosti. Zadali so si dva cilja:

optimizacijo mestnega prometa (z anketo o zadovoljstvu uporabnikov mestnega prometa, merjenje števila potnikov na posameznih linijah in posledično prilagoditev voznih redov, linij …) in razvoj aplikacije, ki bo uporabniku podala vse mogoče poti do želene lokacije, vključno z razdaljo, porabljenim časom za pot in izračunom ogljičnega odtisa. Projekt bo podprt z informativnimi kampanjami in vključevanjem državljanov, tudi s pomočjo pametne rešitev in enotne kontaktne točke za občane in investitorje (vse informacije v zvezi z zelenim prehodom/trajnostnim razvojem na enem mestu in podporni program za podnebno nevtralno in pametno mesto).

Digitalna orodja bodo v pomoč pri boljšem upravljanju mesta, zato so v Kranju vzpostavili mestno digitalno platformo – občani lahko do želenih podatkov (stanje okolja in dogajanje v Kranju, vozni redi, podatki o razpoložljivosti mestnih koles, prosta mesta na parkiriščih, komunikacija z mestno upravo in tudi aplikacija Maas bo na voljo na platformi …) dostopajo prek aplikacije Pametni Kranj, s pomočjo mestne kartice CeKR, predplačniške plačilne in identifikacijske mestne kartice, pa bo uporaba in/ali plačevanje mestnih in drugih storitev (mestni promet, knjižnica, izposoja koles, uporaba bazena, mestno gledališče …) bistveno lažje, omogočala bo zaračunavanje najugodnejše cene vozovnice, s čimer želijo v Kranju povečati uporabo mestnega prometa.

»Razvijamo pa tudi bonitetni sistem, ki bo uporabnicam in uporabnikom zagotavljal ugodnosti, omogočal pa bo tudi nagrajevanje oziroma motiviranje trajnostnih dejanj,« je povedal vodja Urada za razvoj in pametno skupnost.

In kako dalje? »Odslej bomo še posebej pozorno merili bomo izpuste ogljikovega dioksida, evidentirali poti po mestu na trajnostni način, trajnostno gradnjo stavb, nove zelene površine ... Vse te elemente bomo zbirali in analizirali, da bi se čim bolj približali cilju – ohraniti naše mesto zdravo in kakovostno za bivanje, delo, obisk ...« je sklenil Lanišek.

Na konferenci so poleg zelenega prehoda in podnebne nevtralnosti razpravljali še o številnih drugih pomembnih temah: o trajnostno naravnani in okoljsko neobremenjujoči proizvodnji električne energije iz sonca, o energetski neodvisnosti, možnostih sodelovanja v energetski skupnosti, o najnovejših trendih fotovoltaike na področju raziskav in razvoja sončnih celic, fotonapetostnih modulov, razsmernikov ali fotonapetostnih sistemov, o upravljanju in vzdrževanju fotonapetostnih sistemov, o razvoju slovenskega fotovoltaičnega trga ter tudi o čisto praktičnih vidikih: kako se lotiti postavljanja sončne elektrarne ali ogrevali sanitarno vodo s fotovoltaiko.

Organizirali so tudi sejemsko predstavitev podjetij, ki ponujajo produkte in storitve na področju fotovoltaike in trajnostne energetike.

Celoten program je na voljo na tej povezavi.