V štirih letih za 70 milijonov evrov projektov

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je na torkovem novinarskem zajtrku v novih prostorih Kovačnice, ki so jih včeraj tudi uradno odprli, predstavil najpomembnejše projekte, ki so jih v Kranju uresničili v preteklih štirih letih. Kljub številnim izzivom – od pandemije, podražitev do dolgotrajnega urejanja dokumentacije za posamezne projekte ­–, je MOK uspela izpeljati številne projekte na različnih področjih.

»Z zadovoljstvom in zahvaljujoč sposobnim sodelavkam in sodelavcem na Mestni občini Kranj se oziram na delo, opravljeno v preteklih štirih letih. Izpeljali smo tudi projekte, ki so se nekoč zdeli neizvedljivi: odprli smo pot na Majdičev log, država nam je odobrila avtocestni priključek Kranj Sever, za kar smo se res neumorno borili. Vzpostavljamo Poslovno cono PC Hrastje, zgradili in ustanovili smo novo šolo Janeza Puharja Kranj – Center, nov vrtec Bitnje, po številnih zapletih zaključujemo prizidek pri Osnovni šoli Staneta Žagarja. Zgradili smo pločnike, ki so si jih krajani želeli dolga leta, gradimo prvo P + R parkirišče v zahodni Sloveniji. Vedno bliže smo izgradnji novega javnega doma starejših občanov, prvič v zgodovini občine smo uvedli participativni proračun in s tem omogočili občanom, da lahko odločajo o porabi denarja za svoje lokalno okolje. Uresničili smo za skoraj 70 milijonov evrov projektov, pri tem pa uspešno črpali tudi veliko evropskih sredstev, skupno okoli 21 milijonov evrov. S tem smo za občane lahko naredili veliko več, kot bi sicer. Kranj ponovno pridobiva ugled ne samo na nacionalni, ampak tudi na mednarodni ravni. Zaradi zelenih praks, ki jih uvajamo na vseh področjih – od prometa, gradnje infrastrukture in obnov stavb do turizma – in digitalizacije, postajamo zeleno, trajnostno mobilno in pametno mesto, kar prinaša bolj kakovostno življenje in ohranjanje okolja. Občani lahko že danes občutijo razlike na bolje – tudi z njihovim sodelovanjem,« je strnil župan MOK Matjaž Rakovec in nato v pogovoru podrobneje predstavil ključne investicije.

Investicije v šole in vrtce

V preteklih štirih letih je Mestna občina Kranj izpeljala več obsežnih projektov na področju šolstva in predšolske vzgoje. Poleti 2020 so končali obnovo šest milijonov vredna obnova Osnovne šole Simona Jenka – Podružnične šole Center. Naložbo sta sofinancirali RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S tem so se povečale kapacitete za osnovnošolsko izobraževanje in vrtčevsko vzgojo.

V letu 2020 so z državo dogovorili tudi brezplačen prenos nekdanje Srednje trgovske šole na MOK. Tam bo po obnovi Podružnična šola Jakoba Aljaža. Izvajalec za izdelavo projektne dokumentacije je že izbran, v letu 2023 je predvidena obnova objekta za novo namembnost.

V letu 2021 je MOK začela z gradnjo novega vrtca v Bitnjah. Star montažni objekt so podrli, sodoben, skoraj ničenergijski vrtec, ki je odprl vrata 1. marca 2022, pa ima tri oddelke, prvič tudi za otroke I. starostnega obdobja. Vrednost celotne investicije je približno 1,45 milijona evrov.

Ravno pred kratkim so odprli tudi prenovljeni objekt na Cankarjevi 2 v starem mestnem jedru. Stavbo, ki je bila degradirana približno 20 let, bosta zdaj uporabljala Glasbena šola Kranj, ki bo tako dobila dodatne prostore za izvajanje svoje dejavnosti, in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Kranj (JSKD). Investicijo, vredno okoli 1.8 milijona evrov, sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, prav tako tudi gradnjo prizidka pri OŠ Staneta Žagarja, vredno 3,15 milijona evrov. Zaključek vseh pogodbenih obveznosti je konec oktobra, izvajalec del je na UE že oddal vlogo za izvedbo tehničnega pregleda za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ko bo to pridobljeno, bodo  izpolnjeni vsi pogoji za začetek pouka v novih prostorih – novi telovadnici, šestih učilnicah ter uporabo večnamenskega prostora in zunanjega igrišča.

V prihodnje se obetajo še drugi večji projekti. Za dozidavo OŠ Helene Puhar Kranj (štiri nove učilnice, trije kabineti in sanitarije ter dodatni prostor za zbornico) MOK že ima gradbeno dovoljenje. Javni razpis za izbor izvajalca del je predviden v prvi polovici leta 2023. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 1,6 milijona evrov.

Do leta 2024 v MOK načrtujejo še izgradnjo novega vrtca Sonček s sedmimi oddelki. Trenutno se izvaja projektni natečaj za izbor projektne rešitve. Poleg tega je v načrtu gradnja dodatnih prostorov za vrtec Kokrica. Trenutno je v fazi lokacijska preveritev, MOK si prizadeva, da bi v prihodnjem letu lahko oddali naročilo za izdelavo projektne dokumentacije in izbrali izvajalca del. Z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport je MOK letos sklenila pogodbo o sofinanciranju investicije v višini 400.000 evrov (brez DDV.)

Promet in parkirišča

V letu 2019 so v MOK s pomočjo države uredili dve večji krožišči; turbokrožišče Primskovo in novo krožišče v Bitnjah, ki bistveno pripomoreta k večji pretočnosti prometa na vpadnicah v Kranj. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) so leta 2020 obnovili tudi Delavski most ter pločnik med Goričami in Golnikom, v lastni režiji pa pločnik v Britofu in ob centru IBI.

Država je po več letih truda, analiz in številnih pobudah prisluhnila MOK in dala zeleno luč izgradnji avtocestnega priključka Kranj sever. Postopki za gradnjo naj bi se po napovedih DARS lahko začeli v letu 2025. Po skoraj 40 letih se je končno začela tudi gradnja novega odseka državne ceste Britof–Hotemaže – vse to bo prineslo občutno razbremenitev prometa na odseku KR-vzhod proti mestu in sosednjim občinam.

V MOK je sicer približno 310 km občinskih kategoriziranih cest in v štiriletnem obdobju so jih preplastili okrog 31 km (približno 10 odstotkov vseh), torej več kot prej v celem desetletju. Ob tem je bilo veliko obnov odsekov v primestnih krajevnih skupnostih, kamor se v preteklosti ni dosti vlagalo. Leta 2021 so zaključili 1. fazo rekonstrukcije ceste Breg–Mavčiče (odsek Mavčiče–Praše), v oktobru 2022 pa 2. fazo na odseku od Praš do Jame, skupno je obnovljenega 1,3 kilometra cestišča, nove so kolesarske površine in pločnik, sledile pa bodo še naslednje faze, vse do konca vasi Breg ob Savi.

V letu 2021 so uredili tudi semaforizacijo križišča Struževo, obnovljen je 750 metrov dolg odsek cesta Letenice – jug, odsek Poti za krajem in saniran most čez Rupovščico. Na MOK so se lotili strokovnega pregleda vseh mostov in propustov, saj so ugotovili, da od nastanka samostojne Slovenije še niso bili sistematično pregledani, v prihodnjih letih pa jih nameravajo postopoma obnoviti. V kratkem bodo začeli obsežno obnovo mostu čez Savo na Ljubljanski cesti, naslednje leto z gradnjo novega mostu pri Planiki in rekonstrukcijo Savske ceste.

V zadnjih štirih letih so na območju Kranja vzpostavili več kot 300 novih javnih parkirnih mest, med drugim na lokaciji Zdravstvenega doma Kranj, pod Joštom, Jamnikom in Šmarjetno goro, leta 2021 v središču mesta 63 novih parkirnih mest (Cesta 1. maja – Planina, Gregorčičeva, Komenskega, Partizanska – Center, Zlato polje – Ulica 1. avgusta, Gradnikova ulica), letos po več letih truda tudi 25 nujno potrebnih na mestu nekdanje mini tržnice na Planini. Na Zlatem Polju gradijo P+R parkirišče, gradbena dela bodo predvidoma zaključena v drugi polovici novembra. S tem želijo v Kranju zmanjšati promet v ožjem središču, razbremeniti gosto poseljene površine in zagotoviti še dodatna parkirna mesta (56 za osebna vozila in 5 za motorna kolesa, tam bo tudi sistem KRsKOLESOM).

Predvidoma v letu 2023 bodo razširili tudi javno parkirišče Huje z dodatno etažo in tako pridobili blizu sto novih parkirnih mest za obiskovalce in prebivalce starega mestnega jedra, nameravajo pa dokončati tudi cesto s krožiščem ob pokopališču, ki bo povezovala nakupovalno središče s športno dvorano, ter ob tem vzpostaviti še 75 parkirnih mest.

Vseskozi si v MOK prizadevajo tudi, da bi na železniški postaji v Kranju vzpostavili centralni potniški terminal z glavno avtobusno postajo. Pri tem so odvisni od Slovenskih železnic (SŽ) oz. Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), saj je projekt povezan s prenovo železniške postaje. Razširitev gorenjske proge v dvotirno progo je predvidena za leto 2024, takrat naj bi se industrijski del tirov premaknil proti Naklemu, tako da se bo na kranjski železniški postaji sprostil prostor za potniški terminal. Zanj je že izdelana tudi urbanistična zasnova, ki so jo potrdili vsi deležniki (SŽ, DRSI, ZVKD in ostali mnenjedajalci). V MOK upajo, da se bodo dolgotrajni postopki čim prej iztekli v prid njihovim načrtom.

Zeleni Kranj in trajnostna mobilnost

V štiriletnem obdobju so postavili več novih kolesarnic in avtobusnih postajališč ter nadaljevali z gradnjo kolesarskih površin: leta 2017 je bilo v Kranju 24 kilometrov kolesarskih povezav, zdaj, v letu 2022, jih je že več kot 71 kilometrov. V letu 2020 so zaključili projekt kolesarske povezave 1–6, v letu 2021 pa vzpostavili še nove (Kokrica–Brdo–Predoslje in po celotni Jezerski cesti), septembra letos zaključili tudi gradnjo kolesarske povezave in obnovo ceste na delu Ceste Staneta Žagarja skupaj z vodovodom in kanalizacijo na relaciji Športni park Kranj–Avtobusna postaja Kranj.

Na Planini so zgradili Center trajnostne mobilnosti, razširili in nadgradili sistem izposoje javnih koles KRsKOLESOM (s 75 električnimi in 95 navadnimi kolesi predstavlja največji elektrificiran sistem izposoje koles v Sloveniji): uvedli so mobilno aplikacija MOBILN.SI), vključili dva trikolesnika za uporabo v starem mestnem jedru ter razširili mrežo z vključitvijo v sistem Gorenjska.bike, v katerega je zdaj povezanih osem gorenjskih občin.

MOK že ima gradbeno dovoljenje za izgradnjo nadhoda čez državno cesto pri kranjskem pokopališču. Projekt nameravajo realizirati v prihodnjem letu s pomočjo evropskih sredstev.

Najpozneje v naslednjih treh letih nameravajo zgraditi še nov most za kolesarje in pešce Pungart–Skalica, pripravljena pa je že tudi dokumentacija za vložitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo mosta IBI–Športni park, medtem ko se z občino Naklo dogovarjajo za vzpostavitev povezave za pešce in kolesarje med Spodnjo Besnico in Okroglim.

MOK je leta 2020 odprla pot za pešce in kolesarje na Majdičev log. S tem je Kranj dobil najkrajšo javno povezavo med starim mestom, zelenimi površinami in nakupovalnim centrom na savskem otoku. Urejajo tudi naravni rezervat Bobovek, projektirajo največji park v mestu (na površini 7500 kvadratnih metrov) – park dr. Janeza Bleiweisa, dela se bodo predvidoma začela konec leta 2022. Še letos nameravajo zgraditi Park slovenske himne in tako za javnost odpreti nekoč degradirano površino tik ob Prešernovem gaju.

Po desetletnem prizadevanju so končno dosegli tudi soglasje vseh vpletenih in sprejeli OPPN za kanjon Kokre. Ta bo omogočil konkretne korake oživljanja in odpiranja kanjona Kokre za občane in obiskovalce, med drugim bodo uredili novo pot od avtobusnega postajališča nasproti hidroelektrarne Standard do središča mesta.

Načrt je v osmih letih ozeleniti občino s 1000 drevesi. Doslej so jih zasadili 471, do konca tega mandata jih bo zasajenih skupno skoraj 700, nekaj drevoredov so zasadili tudi s podporo lokalnih podjetij (Mercator, Hennlich, Alpe-Panon, Supernova, Gorenjska banka, Domplan …), na Planini z akcijo KR posvoji drevo KR drevored s sodelovanjem občanov, s čimer nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.

Ob koncu leta 2020 so začeli projekt E-mobilnost, leto pozneje je MOK prejela nagrado za najboljšo e-mobilnostno mestno občino v državi. Lotili so se menjave voznega parka MOK in nekaterih javnih zavodov z e-vozili (skupno bodo zamenjali 130 vozil) ter postavitve e-polnilnic zanje, prav tako postavljanja javnih polnilnic (po Kranju je zdaj 30 polnilnih mest) in sončnih elektrarn na strehah javnih stavb ter nameščanja baterijskega sistema za shranjevanje električne energije v stavbi MOK. S pomočjo sredstev Eko sklada bodo izvedli še nakup še osmih e-avtobusov za mestni promet, dobavljeni bodo najpozneje v prihodnjem letu, štirje že do konca letošnjega. Ob tem bodo postavili še e-polnilnice za avtobuse na treh lokacijah.

Mestna občina Kranj je poleg tega vključena v program ELENA, v okviru katerega pridobiva sredstva na področju energetike in trajnostne mobilnosti – do konca leta bodo postavili skoraj 30 prikazovalnikov voznih redov na avtobusnih postajališčih in postavili sistem zasedenosti parkirišč –, pa tudi za zmanjšanje porabe energije in svetlobne onesnaženosti; slednje predvsem z menjavo javne razsvetljave. Po Kranju zdaj že več kot 80 odstotkov javne razsvetljave deluje z LED tehnologijo.

Nadaljujejo tudi z energetskimi sanacijami stavb v javni lasti, in to predvsem z javno-zasebnimi partnerstvi (JZP) ter nepovratnimi evropskimi sredstvi iz naslova kohezije. Na ta način so obnovili že slabo polovico takih objektov (približno 30 objektov), v naslednjem letu načrtujejo prenovo še desetih drugih, v pripravi je že tudi nov razpis za JZP za paket 20 objektov, prav tako razpis za postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih zavodov in ostalih občinskih objektov. Na ta način želijo postaviti še med 10 in 15 novih sončnih elektrarn.

Med zelenimi projekti so tudi ozelenitve streh: MOK je leta 2020 s studiem prostoRož ozelenila del strehe OŠ Staneta Žagarja, ki omogoča pouk na prostem, zeleno streho ima Center trajnostne mobilnosti, v načrtu so še druge.

MOK je v letu 2021 pristopila še k projektu zmanjševanja količine odpadkov znotraj iniciative Zero waste.

Evropska komisija je Kranj izbrala tudi v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Naslednji korak je oblikovanje celovitega načrta za podnebno nevtralnost na vseh področjih – od energetike do toplotne izolacije stavb, ravnanja z odpadki do prometne preobrazbe –, vključujoč investicijske načrte.

Turizem

V Kranju so v letu 2020 podpisali dokument o zeleni politiki slovenskega turizma in etični kodeks v turizmu, leto pozneje so na področju turizma prejeli zlati znak, drugi najvišji na lestvici Slovenske turistične organizacije. S tem mesto potrjuje prepoznavnost destinacije po trajnostnem delovanju, to je upoštevano tudi v novi Strategiji razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2021–2026.

Z razgledno ploščadjo na zvoniku cerkve sv. Kancijana je staro mestno jedro v sodelovanju z Župnijo Kranj in Zavodom za turizem in kulturo Kranj pridobilo novo turistično točko. Še letos, predvidoma v novembru, bodo odprli še eno, tokrat v sodelovanju z zavodom Jamski laboratorij Tular (gre za javno-zasebno partnerstvo), saj bodo v kranjske rove namestili akvarij s človeškimi ribicami ter ob tem vzpostavili info center za ozaveščanje o ogroženosti človeške ribice in o ohranjanju virov pitne vode. 

Kranj je tudi v finalu za nagrado Evropska destinacija odličnosti za leto 2023. Ta pobuda nagrajuje najboljše dosežke na področju trajnostnega turizma in praks zelenega prehoda na manjših destinacijah po vsej Evropi.

Kranj, pametno mesto

V letu 2020 so uspešno izpeljali pilotni projekt Pametna Mlaka, v katerem je MOK v sodelovanju z lokalnimi podjetji in podjetjem Riko izdelala rešitve za uvajanje sodobnih tehnologij v bivalno okolje. Namen je zbiranje, prikazovanje in analiza podatkov iz pametnih števcev, s čimer želijo dvigniti kakovost bivanja v soseskah ter spremljati aktualno dogajanje v okolju, ga varovati in znižati življenjske stroške. Na tej podlagi so nato v letu 2021 začeli s  priprave na vzpostavitev t. i. digitalne platforme, na katero se bodo priključevale vertikalne rešitve, kot so prometni sistem, e-hrana, e-šolstvo, e-zdravstvo … Projekt bodo izvedli s telekomunikacijskim podjetjem T-2, d. o. o., naslednji korak je uvedba mestne kartice. Kranj so tudi zaradi tega izbrali v skupino še treh drugih mest, ki so vzorčni primer (benchmark) razvoja pametnih skupnosti (poleg portugalskega Guimaraesa, naveze Helsinki–Talin in Rotterdama).

Občina se je poleg tega priključila še pomembni EU iniciativi, preko katere si mesta izmenjujejo dobre prakse na področju pametnih mest, t. i. 100 inteligentnih mest.

Tudi sicer je čedalje več mednarodnega sodelovanja in povezovanja, prepoznavnost Kranja se je v zadnjih letih izjemno povečala: vedno več je vabil iz Slovenije in tujine za delitev dobrih praks na poti v digitalizacijo in trajnost (Ženeva, Barcelona, Budva …).

MOK je začela s postavljanjem doprsnih kipov Prešernovih sodobnikov v Parku La Ciotat, se pobratila s kitajskim mestom Džandžakou (povezave na področju športa in gospodarstva), z ameriškim mestom Colorado Springs (prav tako šport in gospodarstvo) in ruskim Jekaterinburgom (zlasti področje gospodarstva), je pa to pobratenje trenutno zamrznjeno.

MOK od 2021 izvaja tudi dinamični nabavni sistem, kar pomeni, da v okviru krožnega gospodarstva in pametnega mesta izvaja skupno javno naročilo za živila s sosednjimi občinami. Med ponudniki je že več lokalnih pridelovalcev kot v preteklih javnih naročilih. Pomembno je, da prehranska veriga od kmeta do krožnika čim krajša, s čimer med drugim zmanjšujemo ogljični odtis.

Gospodarstvo

MOK je v preteklih letih sprejela več občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) za lažji in hitrejši razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest. Eden od teh je OPPN za območje poslovno-proizvodne cone Hrastje. Želja je vzpostaviti razvojno naravnano cono, saj bo tudi infrastruktura urejena za potrebe visokotehnoloških podjetij. Zaključuje se komasacija, začetek del je predviden v drugi polovici leta 2023, v projektiranju pa je tudi cesta za novo poslovno cono: za prvo fazo ceste je izvajalec že izbran, za drugo fazo, priključek iz ceste Kranj–Šenčur, pa bo v naslednjem letu.

V letu 2020 so sprejeli tudi OPPN za industrijsko območje Sava za nadaljnji razvoj podjetij na tej lokaciji. S tem so z DRSI uskladili tudi prometno ureditev območja, ki jo bo država obnovila v naslednjih letih.

V letu 2021 so sprejeli OPPN Kolodvor (poleg urejanja območja Kolodvora je bila izdelana urbanistična zasnova za celotno območje železniške postaje, kamor so umestili tudi centralni potniški terminal) in OPPN Labore – ta del bo primarno namenjen industrijskim, proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim, ob tem pa so začrtali še rekonstrukcijo ceste od Delavskega mosta do krožišča Bitenj vključno z rekonstrukcijo »diamantnega« križišča.

V okviru projekta CityCircle – cilj je ustvarjanje pogojev za krožno gospodarstvo – pa je MOK povezala subjekte v poslovno-obrtniški coni na Primskovem; tudi s platformo za medsebojno komuniciranje in komuniciranje z ustreznimi službami občine.

MOK želi spodbujati tudi mlade podjetnike in zagonska podjetja in v ta namen je odkupila prostore nekdanje poslovne enote Pošte Slovenije v starem mestnem jedru, kjer so včeraj uradno odprli Kovačnico – podjetniški inkubator. Skupna vrednost operacije znaša približno tri milijone evrov, od tega bosta približno 2,1 milijona evrov prispevali RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Poleg tega so na pobudo lokalnega gospodarstva v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede in Fakulteto za elektrotehniko v Kranju zasnovali nov obštudijski program Bionika. S tem želijo zadovoljili potrebe gospodarstva po kompetentnih kadrih z znanji iz informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jih primanjkuje v regiji.

Za bolj čist Kranj

V letu 2021 so zaključili dobrih 18 milijonov evrov vreden projekt GORKI2, s katerim je MOK uredila komunalno infrastrukturo na Mlaki, v Britofu, Predosljah in Orehovljah. Pridobitve: 17 km novega kanalizacijskega omrežja, 13,523 km meteorne kanalizacije, pet črpališč odpadne vod v aglomeraciji Britof-Predoslje, več kot 15 km obnovljenega vodovodnega omrežja, več kot 5,8 km obnovljene/dograjene javne razsvetljave, v Britofu nov povezovalni pločnik. Naložbo s 6,6 milijona evrov sofinancirata RS in EU iz Kohezijskega sklada.

Novembra 2021 se je začela 1. faza izgradnje fekalne kanalizacije na območju Industrijske cone Laze, kjer je vse doslej še ni bilo. Delo je končano, zgradili so fekalno kanalizacijo s črpališčem, meteorno kanalizacijo z zadrževalnikom, nov vodovod ter na novo asfaltirali cesto. Dolžina odseka je 490 m, vrednost del pa približno 700.000 evrov.

V letu 2022 MOK načrtuje začetek gradnje kanalizacije do Golnika, najprej do bolnišnice; zaključek s priključitvijo vasi Golnik, Goriče, Letenice in Tenetiše bo predvidoma do leta 2024. Ob tem načrtujejo tudi izvedbo projektiranja kanalizacije, vodovoda s kolesarsko infrastrukturo do Spodnje Besnice, vključno z vodovodom do Zabukovja. Končna realizacija je predvidena do leta 2025.

Stanovanjska politika

V MOK zagotavljajo prostorske pogoje, ki omogočajo, da lahko investitorji v Kranju gradijo nujno potrebna stanovanja v skladu z veljavno zakonodajo: Sprejeli so štiri občinske podrobne prostorske načrte – Mlaka, Britof jug, Pševo in Planina vzhod. Zgradili so jih na Planini 3 (Ulica Rudija Šeliga, gradijo se na Planini 1 (oskrbovana), v Čirčah ter v Stražišču. V tem mesecu bo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo 180 stanovanj v soseski Kranjska iskrica, v drugi fazi naj bi jih zgradili še 200. Kakor kažejo načrti investitorjev, bi lahko v naslednjih štirih letih Kranj pridobil najmanj zagotovo 1000 novih stanovanj, od tega približno 300 najemnih v soseski Ob Savi Stanovanjskega sklada RS. V prvi fazi je predvidena gradnja 187, v drugi še 100 najemnih stanovanj. Poleg tega so iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe  Kranju financirali še obnovo 16 občinskih stanovanj na Planini, lani pa na področju stanovanjske politike potrdili dokument Stanovanjski program MOK za obdobje 2021–2026, v katerem je opredeljena tudi ustanovitev Javnega stanovanjskega sklada MOK.

Zdravje

MOK je v letu 2020 postala Srcu prijazna občina. V času pandemije covida-19 je Civilna zaščita MOK poskrbela za krizne načrte in pomoč prostovoljcev ter skrbela za ozaveščanje občank in občanov o zaščitnih ukrepih. Ves čas pandemije je neprekinjeno pomagala Zdravstvenemu domu Kranj pri vseh operativnih, logističnih in tehničnih nalogah v okviru izvajanja testiranja s hitrimi antigenskimi testi in cepljenja na cepilni točki. Prav tako je pomagala javnim zavodom MOK pri izvajanju protikoronskih ukrepov, MOK pa je med epidemijo zagotovila tudi nujno varstvo za otroke staršev.

V MOK so zagnali tudi postopek javno-zasebnega partnerstva z objavo poziva promotorjem za projekt Severna vrata, gradnjo treh stolpičev z dovoljeno zdravstveno, poslovno-storitveno, stanovanjsko in trgovsko izrabo ter pripadajočo zasebno garažno hišo in gradnjo javne garažne hiše z začasno zeleno streho. Na septembrski seji 2022 je Mestni svet MOK potrdil, da se projekt kljub podražitvi cen materiala in dela nadaljuje na način JZP.

V Kranju pa si prizadevajo tudi za gradnjo regijske bolnišnice v Kranju, kar so s pismom podpore podprli župani 11 gorenjskih občin. Ocenjujejo, da ima Kranj najbolj primerno lokacijo, zemljišče je v večinski lasti občine oziroma države, zato bi s projektom lahko zelo hitro začeli. S tem bi pokrili tudi potrebe ljudi iz Šentvida, Šiške, Medvod in okolice ter tako razbremenili UKC v Ljubljani.

Sociala in varstvo ranljivih skupin

Leta 2019 so začeli s projektom nov dom za upokojence Zlato polje in deinstitucionalizacijo kot alternativnim pristopom oskrbe starejših ter leto pozneje začeli z izvajanjem strategije varstva starejših 2020–2024 in s pripravo idejne zasnove za novi DUK za 150 starostnikov. Kupili so tudi prostore za dnevno varstvo starejših v nekdanjem trgovskem objektu Mercator na Planini za 25 starejših občanov, ki še ne potrebujejo 24-urne oskrbe. Milijon evrov vredna obnova objekta, ki jo v višini 350 tisoč evrov sofinancirata RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je zaključena, objekt so predali v uporabo Domu upokojencev Kranj, ga trenutno opremlja, tako da bo v kratkem odprl svoja vrata.

Lani septembra so v MOK uvedli brezplačne prevoze za upravičene starejše in invalide – Prostofer.

Občina je v letu 2021 obnovila certifikata Prostovoljstvu prijazno mesto in Branju prijazna občina, pridobila pa Varno točko in Demenci prijazno točko, v kratkem bo prejela še certifikata Občina po meri invalidov in Mladim prijazna občina.

V letu 2019 je na pobudo župana zaživel projekt »V Kranju dobro v srcu mislimo« za zbiranje sredstev za tiste posameznike in družine, ki potrebujejo pomoč. Prvo leto so zbrali več kot enajst tisoč evrov, 2020 nekaj več kot 31.000 evrov, 2021 pa skoraj 25.000 evrov.

Šport in rekreacija

Za šport v MOK namenijo do 18 odstotkov sredstev, zagotovljenih za družbene dejavnosti, skupaj med 4 in 4,5 milijona evrov vsako leto. Leta 2020 je MOK vložila več kot dva milijona evrov za nove reflektorje na štadionu v Športnem centru Kranj in novo atletsko stezo. Preko rokometnega igrišča so postavili nov balon in začrtali atletske steze, sanirali fitnes v glavni tribuni. Postavili so tudi grbinasti poligon na Planini 3 ter prvi trajnostni grbinasti poligon v Sloveniji na Planini 1 (izdelan iz žlindre), fitnes na prostem pod Šmarjetno goro, informacijske table na kozolčkih na poti na Jošta, ki opozarjajo na upoštevanje kodeksa obnašanja obiskovalcev, prenovili kegljišče v Kranju, letos obnovili Športni park Golnik. Izvedenih je bilo tudi več prenov igrišč (v Stražišču dve igrišči za tenis, v Britofu za nogomet ter postavitev jeklenega poligona, v Športnem parku Zarica so prenovili garderobe in lovilne mreže, izvedli so sanacijska dela pokritega bazena in kopališča, v Športnem parku Stražišče postavili ograjo skladno z zahtevami Nogometne zveze Slovenije, obnovili posamezne smučarske skakalnice na Gorenji Savi z ureditvijo zasneževanja ... V Kranju uspešno izvajajo tudi vrhunske športne prireditve: kolesarska Dirka po Kranju, DP v odbojki na mivki, 12-urni tek po Kranju, DP v ultramaratonu, Tek za Kranj – Memorialu Vincenca Drakslerja, letos že 6. po vrsti in spet v živo, prav v Kranju pa so premierno v Sloveniji izpeljali tudi rekreativno kolesarsko prireditev L'Etape by Tour de France. Trenutno je v delu tudi projektna naloga oziroma umestitev v prostor za Nacionalni plezalni center z večnamensko športno dvorano Zlato polje in Nacionalni športni center Brdo.

Kultura in oživljanje starega mestnega jedra

Za kulturo MOK nameni približno 16 odstotkov sredstev, zagotovljenih za družbene dejavnosti, skupaj okoli 4,1 milijone evrov. Od tega gre kar 86 odstotkov za delovanje javnih zavodov s področja kulture. Lani so pripravili dokument razvojnega načrtovanja področja kulture za obdobje 2021–2025, letos je MOK vzpostavila redno sodelovanje vseh javnih zavodov v mestnem jedru z namenom skupnega izvajanja projektov in oživljanja mestnega jedra.

S tem ciljem so leta 2020 na osnovi konservatorskega načrta sprejeli tudi nov odlok o starem mestnem jedru, ob tem pa izdelali še katalog urbane opreme za urejanje javnega prostora v starem mestu.

Med dogodki za oživljanje mesta je tudi filmski festival KRAFFT, ki je v Kranju premiero doživel junija 2021, letos poleti so izvedli fotografski festival Kranj Foto Fest, ki naj bi postal tradicionalen, izpeljali so že četrti Festival sodobnega kolaža KAOS in 19. Jazz Kamp Kranj.

Razvoj krajevnih skupnosti

Prvič v zgodovini občine so v Kranju uvedli participativni proračun, ki občankam in občanom omogoča sodelovanje s predlogi za izboljšave v krajevni skupnosti, v kateri živijo. Temu so za leto 2022 in 2023 namenili po 624.000 evrov proračunskih sredstev posebej (24.000 evrov z DDV za posamezno območje KS). Izvedba izglasovanih projektov za leto 2022 je v teku, kar nekaj je že zaključenih, postopki pa tečejo tudi že za izglasovane za leto 2023. V tem mandatu so sicer vsem 26 krajevnim skupnostim v MOK vrnili pristojnosti odločanja o projektih tudi na osnovi 8. člena Odloka o financiranju krajevnih skupnosti.

Priseljevanje tujcev

V MOK se, kot v še drugih večjih slovenskih mestih, soočajo tudi s problematiko povečanega priseljevanja. Lokalne skupnosti oziroma župani na sprejemanje in spremembe zakonodaje nimajo neposrednega vpliva, se pa spopadajo z negativnimi platmi oziroma posledicami. Trenutna zakonodaja omogoča preveč zlorab, zlasti pri prijavah bivališča in pridobivanju socialnih transferjev, težava je tudi sporazumevanje oziroma neznanje osnov slovenskega jezika. To močno otežuje komunikacijo s tujci v vsakdanjem življenju, zlasti na področju zdravstva in šolstva, prihaja do nezadovoljstva, tudi konfliktov med ljudmi.

Ker so državne institucije tiste, ki sprejemajo zakonodajo ter na tej podlagi izdajajo dovoljenja za bivanje in delo tujcev v Sloveniji in razdeljujejo socialne transferje (predvsem upravne enote in centri za socialno delo), je treba problematiko reševati sistemsko. S ciljem, da zakonodajalcem predstavijo in predlagajo možne rešitve za boljše vključevanje tujcev v lokalno okolje, so tako na MOK predlani poleg Sosveta za varnost ustanovili še Posvetovalno komisijo za tujce, ki je na podlagi predlogov za rešitve sredi oktobra 2020 Vladi RS in Državnemu zboru RS poslala pobudo s 24 predlogi za spremembo zakonodaje. MOK je poslala tudi več pobud na ministrstvo za izobraževanje za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi celostno uredila tudi vključevanje priseljencev v institucije (šole, vrtce, mladinske organizacije …).

Predlogi MOK gredo v smeri spodbud oziroma zahtev glede znanja osnov slovenskega jezika, dodatnih ur pouka slovenščine za tujce, usposabljanja večjega števila medkulturnih mediatorjev, uvedbe 'pripravljalnice', obveznega izobraževanja za usvojitev osnov slovenskega jezika pred vstopom v vrtec oz. šolo.

Partnerji: